Brez varovalk ni poštene delovne uspešnosti!

Spoštovane članice in člani,

Svet Policijskega sindikata Slovenije (PSS) je na izredni seji soglasno sklenil, da PSS Aneksa h KPDU, ki ureja delovno uspešnost, ne podpiše. Odločitev ni bila lahka, je pa nujna. Predlog je bil zastavljen tako, da bi se denar delil brez jasnih in merljivih pravil, odgovornost pa bi se razpršila po sistemu. PSS na takšno ureditev ne pristaja!

Na pogajanjih je vladna stran zavrnila praktično vse sindikalne predloge za jasna, merljiva in preverljiva pravila, zlasti pri izplačilih za nadomeščanje zaradi odsotnosti sodelavcev in nezasedenih delovnih mest, kjer je tveganje zlorab največje. Hkrati je vztrajala, da naj se “prava pravila” uredijo kasneje po posameznih organih, vendar brez zavez, rokov ali mehanizmov, ki bi zagotovili, da se ti dogovori sploh sklenejo. V praksi bi to pomenilo, da bi zaposleni ostali brez varovalk, sistem pa bi bil prepuščen diskreciji, kar bi ponovno odprlo prostor, da bi se največji deleži sredstev koncentrirali pri najbolje plačanih uradnikih in vodstvenih strukturah, medtem ko bi operativni delavci, administracija in strokovno-tehnični kader ostali pri simboličnih zneskih ali brez izplačil.

Zato smo sindikati postavili edino racionalno varovalko: splošni okvir je mogoče podpisati le istočasno z izvedbenimi dogovori po organih. Če se dogovori odložijo na “kasneje”, to ni varovalka, temveč prazna obljuba. Brez istočasnosti podpisov bi bil Aneks formalno pravilo brez dejanske zaščite zaposlenih.

Ker do parafe in uskladitve besedila Aneksa sploh ni prišlo, je še toliko bolj problematično, da je vladna stran neusklajeno verzijo kljub temu potisnila v vladni postopek. Namesto zaključka pogajanj na podlagi dogovora se je začel uporabljati pritisk v slogu “podpišite ali nič”. Socialni dialog ni dekoracija, temveč proces, v katerem se merila in pravice dogovorijo, ne pa enostransko določijo.

Ko je bilo jasno, da se želi Aneks uveljaviti hitro in za vsako ceno, je PSS ministru za notranje zadeve 23. januarja 2026 poslal osnutek posebnega Dogovora za MNZ, Policijo in IRSNZ, ki bi določil merljiva pravila in preprečil arbitrarnost. Odgovor z dne 26. januarja 2026 je po vsebini pomenil, da naj bi bil dogovor mogoč šele po uveljavitvi Aneksa oziroma po “ustrezni pravni podlagi”. To se morda sliši formalno korektno, v praksi pa pomeni, da bi najprej začel veljati okvir brez meril; dogovor, ki bi ščitil zaposlene, pa bi postal neobvezen in politično odvisen. Sklicevanje na “pravno podlago” ne more biti opravičilo za izostanek pogajanj, saj je mogoče dogovor uskladiti takoj in njegovo uporabo vezati na uveljavitev Aneksa oziroma njegovo objavo.

Predlagani Aneks je za PSS nesprejemljiv, ker je preveč splošen in pri nadomeščanjih ne določa objektivnih pravil, kdo je upravičen do izplačila in v kakšnem obsegu. Preveč elementov je prepuščenih “lastni presoji”, kar odpira prostor delitvi sredstev po občutku in vplivu. Ker ni jasnih zavez in rokov za izvedbene dogovore po organih, zapis “lahko” ne deluje kot varovalka, temveč kot izgovor. Izid takšne ureditve je predvidljiv: del sredstev se koncentrira pri vrhu in “izbrancih” - operativa, administracija in strokovno-tehnično osebje pa ostanejo na repu.

Poseben problem je tudi ureditev sindikalnih zaupnikov. PSS za sindikalne zaupnike nikoli ni zahteval privilegijev, temveč protidiskriminacijsko varovalko, da sindikalni zaupnik zaradi funkcije ne bi bil obravnavan slabše od povprečja svoje enote. Vlada pa je vztrajala pri avtomatičnem minimumu, ki ga je vezala na podpis in to samo za sindikate podpisnike. Takšna logika ustvarja razdiranje kolektivov in nevaren precedens “kdor podpiše, dobi”. Tega PSS ni in ne bo sprejel! Zaupniki moramo deliti usodo sodelavcev, hkrati pa ne smemo biti diskriminirani.

PSS bo v luči opisanih dogodkov z vsemi sredstvi branil veljavne sporazume iz let 2012 in 2013, ki so za Policijo in MNZ uredili delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Ti sporazumi po našem prepričanju ne prenehajo sami od sebe zgolj zato, ker se spremeni zakon. Veljajo, dokler niso spremenjeni po pravilnem postopku socialnega dialoga. Enostransko “odklapljanje” normativnih pravic brez postopka ni dopustno in vodi v neizbežen socialni konflikt.

Za PSS je zato sprejemljiva in edina logična pot jasna: istočasno podpisovanje splošnega okvirja (Aneks h KPDU) in izvedbenega dogovora za MNZ, Policijo in IRSNZ. Dogovor je izvedbeni akt, ki mora zagotoviti merljivost, pravičnost in nadzor nad delitvijo sredstev. Brez tega se bo zgolj nadaljeval star sistem delitve po položajih, ne po delu in dejanski odgovornosti.

Seznanjamo vas, da smo skupaj s kolegi iz Sindikata policistov Slovenije ministru za notranje zadeve podali skupno zahtevo za takojšnja pogajanja in pisno zavezo, da se dogovor sklene v določenem roku. Vztrajali bomo pri objektivnih pravilih, pri čemer mora biti najprej urejeno nadomeščanje, šele nato ocenjevanje rezultatov, in to resnično, ne navidezno. Če bo kdo poskušal obiti socialni dialog ali enostransko posegati v veljavne sporazume, bomo uporabili vsa sindikalna sredstva.

Naj bomo jasni - ne nasprotujemo nagrajevanju dela. Nasprotujemo sistemu, v katerem se denar deli brez pravil, brez nadzora in po “liniji”, ne glede na to, kdo dejansko nosi obremenitve. Večina zaposlenih to vidi in doživlja že leta. PSS je tukaj zato, da delovna uspešnost postane to, kar mora biti: pošteno plačilo za resnično delo in resnične obremenitve.

Rok CVETKO

PREDSEDNIK