Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov - zavrnitev podpisa
Obveščamo vas, da je Svet Policijskega sindikata Slovenije (PSS), na svoji izredni seji, dne 8. 1. 2024, sprejel soglasno odločitev, da PSS ne pristopi k podpisu Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, ki je bil parafiran 21.12.2023.
V PSS se ne strinjamo z višino uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice, ki je z Dogovorom določena v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022 – december 2023, pri čemer se uskladitev vrednosti plačnih razredov ter nominalnih osnov in dodatkov izvede 1. junija 2024.
Upoštevaje polno uskladitev socialnih transferjev, pokojnin, minimalne plače, skoraj podvojenih sredstev za sofinanciranje političnih strank, apokaliptičnih napovedih o dvigu cen vseh energentov, novih obremenitev plač itd., namreč v PSS menimo, da »dogovorjeni« odstotek uskladitve kaže na izjemno podcenjujoč odnos Vlade RS do vseh javnih uslužbencev. Toliko bolj ob dejstvu, da se bo dogovorjena uskladitev izvedla šele s 1. junijem, pri čemer naj bi javni uslužbenci vmesno obdobje višjih finančnih obremenitev lažje prebrodili s predčasnim izplačilom regresa za letni dopust, ki bo v letu 2024 izplačan ob izplačilu plače za februar 2024, torej najkasneje do 14. marca 2024. A namen regresa je že iz poimenovanja dovolj jasen – namenjen je letnemu dopustu, ne pa premoščanju finančnih težav zaradi padca realne vrednosti plač in novih plačnih obremenitev! Dogovor je v tem delu toliko bolj sporen tudi zato, ker je višina regresa očitno ponovno mišljena v višini minimalne plače. Če bi bila torej vladna želja za lažjo premostitev finančnih težav iskrena, bi bil lahko zaradi vseh podražitev regres sorazmerno višji – pa ni!
Povsem nesprejemljive pa so za PSS določbe 6. točke Dogovora, ki opredeljuje realizacijo dogovora in plačilo stavke. Sindikati, podpisniki tega dogovora, namreč soglašajo, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora, preprečuje pa jim tudi vložitev pobude ali zahteve za referendum zoper spremembo ZSPJS, ki pomeni uresničitev tega dogovora.
Zavedati se je treba, da je prav (nov) zakon o plačah v javnem sektorju ključen za interese našega članstva. Pri tem pa moramo dodati, da vladna stran v fazi usklajevanja predloga novega zakona o plačah v javnem sektorju interese zaposlenih v državni upravi (policisti, uradniki in strokovno tehnični kader…) povsem ignorira. Še več, kot kaže želi z novim zakonom poseči celo v že pridobljene pravice kot so npr. dodatek za stalnost in dodatki za posebne prepovedi in omejitve, pravica do poklicnega zavarovanja (ODPZ) itd. Pri vsem tem pa apetitov po ukinitvi pravic, ki smo jih v preteklih letih uspeli umestiti v področni zakon (ZODPol) niti ne skriva več (dodatno plačilo v času posebnih obremenitev, povečan obseg dela in posebne obremenitve, t.i. super nadure… ).
Popolna ignoranca in aroganca Vlade RS se kaže tudi v dejstvu, da ta očitno ne želi izvršiti niti tistih obveznosti, ki jih je dogovorila v svojem mandatu z Dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/22), saj do tega dne še vedno ni imenovala niti pogajalske skupine, ki bi lahko formalno pričela z nadaljevanjem pogajanj o spremembah in dopolnitvah 22.č člena Kolektivne pogodbe za policiste (karierni sistem).
Žal Vladi, ki ima podcenjujoč odnos do nosilnih subjektov sistema notranje varnosti, ki z uresničevanjem svojih nalog prispevamo k notranji stabilnosti in varnosti države oziroma Vladi, ki ne spoštuje in ne izvaja niti lastnih zavez, v PSS ne moremo zaupati. Glede na vse se upravičeno bojimo, da bo Vlada RS sindikalne obveznosti iz Dogovora zlorabila pri uveljavitvi sprememb (novega) zakona o plačah v javnem sektorju, s katerim se trenutno obeta poslabšanje položaja zaposlenih v policiji in MNZ.
Odločitev PSS o ne-podpisu Dogovora je zato edina razumna in logična, če želimo na morebitna oblastna ravnanja Vlade RS, ki bi ogrozila interese in pravice našega članstva odgovoriti hitro in učinkovito – z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti, po potrebi tudi s stavko.