Aroganca, ignoranca in opustitev socialnega dialoga Vlade RS in MNZ z zaposlenimi v policiji in MNZ

Odpoved pogajanj za Kolektivno pogodbo za dejavnost javni red in varnost (KPDJRV), dejstvo, da v času stavke ni bilo sklicano niti eno vsebinsko pogajanje o reševanju stavkovnih zahtev, in zdaj še neudeležba na sklicanem usklajevalnem sestanku skupaj tvorijo nedvoumen vzorec arogance, ignorance in podcenjevanja zaposlenih v policiji ter njunih reprezentativnih sindikatov. KPDJRV kot veljavna kolektivna pogodba obstaja in ureja pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij policistov in drugih uslužbencev Policije.

Včerajšnji dogodek je tako dokončno razbil vsak dvom: ne gre več za posamezne napake, temveč za vzorec zavestnega opuščanja socialnega dialoga!
Za takšno stanje nosi neposredno politično odgovornost tudi predsednik vlade dr. Robert Golob. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politične in upravne usmeritve ter usklajuje delo ministrov, zato se ne more odmakniti od politične odgovornosti za razmere v resorju, na katere je bil po naših opozorilih pravočasno opozorjen, pa kljub temu ni zagotovil nobenih resnih ukrepov.

Zato ne gre za pomanjkanje informacij. Gre preprosto za pomanjkanje politične volje. Vse kaže, da so bile prioritete te vlade usmerjene povsod drugam, ne pa v dejavnost javne varnosti in v zaščito policije kot enega temeljnih stebrov države. Vodenje MNZ se je zato v tem mandatu razgalilo kot
»politično prazno, brez teže in brez sposobnosti, da bi resno zastopalo interese resorja, ki ga vodi«. Namesto odgovornega vodenja že celoten mandat gledamo zgolj izvrševanje političnih prioritet vrha oblasti, posledice takšne podrejenosti pa nosijo policisti, uslužbenci MNZ in na koncu celoten varnostni sistem Republike Slovenije.

Da včerajšnji dogodek ni osamljen, ampak gre za »kopičenje ignorance in arogance skozi praktično celoten mandat«, potrjujejo številna dejstva, na katera sindikata opozarjata že dalj časa. Našteli bomo zgolj nekatere:

- iz policije in MNZ zaposleni odhajajo v druge, celo »poklicno primerljive«, a bolje plačane službe v javnem sektorju in gospodarstvu;
- kadrovske vrzeli se zapolnjujejo z rešitvami, ki kažejo na sistemsko izčrpavanje obstoječega kadra, namesto na odpravo vzrokov;
- pri delovnopravnih vprašanjih, napredovanjih, premestitvah in drugih statusnih odločitvah prihaja do nedopustnih zamud, kar dodatno slabša položaj zaposlenih;
- sistemizacija v policiji je marsikje zastarela, neodzivna in vsebinsko odmaknjena od dejanskih zahtev dela;
- dvigu zahtevnosti dela in izobrazbenih zahtev ni sledilo ustrezno vrednotenje poklica;
- policiji se nalagajo nove naloge, brez da bi država hkrati zagotovila primeren kader, boljše pogoje in razvojno ureditev statusa zaposlenih;
- pri privabljanju novih kadrov država ne ponuja resnih, konkurenčnih in sistemskih rešitev, medtem ko za zadržanje obstoječih zaposlenih ne naredi skoraj ničesar;
- vse več policijskih enot ima težave pri zagotavljanju neprekinjenega operativnega dela in redne prisotnosti patrulj;
- zaposleni opozarjajo na preobremenjenost, izgorelost, zdravstvene posledice in na dolgotrajno poslabševanje delovnih pogojev;
- strokovno-tehnična delovna mesta ostajajo podcenjena in razvrednotena, čeprav brez njih sistem ne deluje;
- v času stavke se pojavljajo zahteve oziroma pritiski, ki po naši oceni presegajo zakonsko dopusten okvir nujnih nalog.

Pravica do stavke je zakonsko varovana in v policiji omejena le na obseg nalog, kot jih tudi med stavko določa zakon. 76. člen ZODPol določa, katere naloge morajo policisti opravljati tudi med stavko, zato je vsako širjenje teh obveznosti preko zakonskega minimuma pravno posebej občutljivo.
Enako pa velja za socialni dialog in sodelovanje sindikata pri vprašanjih, ki posegajo v pravice zaposlenih. Kolektivna pogodba za policiste določa obveznost pridobitve mnenja sindikata, rok za mnenje ter dolžnost ponovnega pretehtanja odločitve, če sindikat utemeljeno opozori na spornost predloga. Zato odpovedovanje usklajevanj, opustitev dialoga ali ignoriranje sindikatov ni zgolj slab vtis, temveč resen problem zakonitosti, legitimnosti in odgovornega upravljanja sistema.
Vse navedeno skupaj vodi do jasnega sklepa: vlada in MNZ (v prenekaterem delu z veliko »pomočjo« MJU) nista le pasivna opazovalca slabšanja razmer, temveč s svojim ravnanjem pomembno prispevata k njihovemu poglabljanju. Ko se odpovedujejo pogajanja, ko se ne pride niti na lastno sklican sestanek, ko se ne skliče niti enega vsebinskega stavkovnega pogajanja in ko se opozorila zaposlenih obravnava kot motnjo namesto kot alarm, ne govorimo več o pomotah ali nesporazumih. Govorimo o zavestni politični odločitvi, da notranja varnost in varnost ljudi nista med prioritetami te oblasti.

Takšno ravnanje ustvarja vtis, da se policije ne obravnava kot ključnega nosilca javne varnosti, temveč kot resor, ki ga je treba držati na robu, v podrejenem položaju in brez dejanske pogajalske teže. To ni odgovorno ravnanje do zaposlenih. To ni odgovorno ravnanje do države. In to nikakor ni odgovorno ravnanje do prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki od države upravičeno pričakujejo varen, delujoč in stabilen sistem notranje varnosti.

Ob oblikovanju nove vlade zato upravičeno pričakujemo, da resor notranjih zadev prevzame oseba, ki bo imela dovolj politične teže, avtoritete in samostojnosti, da bo lahko v vladi dejansko zastopala interese policije, zaposlenih v MNZ in notranje varnosti države. Slovenija si ne more več privoščiti ministra ali ministrice, ki bo zgolj formalni nosilec funkcije, v resnici pa politično podrejena figura brez vpliva, brez poguma in brez sposobnosti, da se zoperstavi interesom drugih resorjev ter politično močnejšim članom vlade. Resor MNZ potrebuje vodstvo, ki bo sposobno odločati, zagovarjati svoj sistem in nositi politično odgovornost, ne pa vodstva, ki bo nemo opazovalo razpadanje razmer in izvrševalo voljo drugih.

Zato danes javno in nedvoumno sporočamo:
prenehajte uničevati socialni dialog in prenehajte ravnati, kot da so opozorila policistov in policijskih uslužbencev zgolj moteč politični šum, ki ga je treba utišati! Prav ti ljudje vsak dan, podnevi in ponoči, izvajajo naloge, zaradi katerih lahko vi in vaše družine mirno spite, se varno gibljete po ulicah, pošiljate otroke v šolo in živite v državi, kjer notranja varnost še ni povsem razpadla. Prav oni nosijo posledice kadrovske podhranjenosti, preobremenjenosti, slabih delovnih pogojev in (vaše) politične ignorance. Kdor policiste in policijske uslužbence sistematično ignorira, podcenjuje in izčrpava, prevzema tudi odgovornost za posledice takšne politike – in te posledice bodo slej kot prej zadele tudi vas!

PSS in SPS bosta zato uporabila vsa legitimna sindikalna sredstva za zaščito zaposlenih, za spoštovanje kolektivnih dogovorov, za zakonito izvajanje stavke in za obrambo dostojanstva policijskega dela. Zaposlenim v policiji in MNZ pa sporočamo: v tem boju ne bomo odnehali. Ne zaradi politike, ampak zaradi vas, zaradi vašega položaja in zaradi varnosti ljudi v tej državi.