Letni dopusti - stavkovna zahteva

Obveščamo vas, da je področje letnih dopustov ena izmed pomembnih stavkovnih zahtev Policijskega sindikata Slovenije. Vladni predlogi po oceni PSS pomenijo možnost zmanjšanja pravic zaposlenih, hkrati pa odpirajo tudi vprašanje posegov v pravice policistov iz Kolektivne pogodbe za policiste. PSS opozarja na možnost izgube do 3 dni letnega dopusta, zavrnitev predlagane kompromisne rešitve ter na spornost omejevanja pravic policistov pri posebnih pogojih dela.

Mar 6, 2026 - 08:07
 88
Letni dopusti - stavkovna zahteva

LETNI DOPUSTI KOT STAVKOVNA ZAHTEVA: NUJNA PREPREČITEV ZNIŽANJA PRAVIC IN POSEGOV V KPP

PSS je Vladi RS napovedal stavko. Med ključnimi stavkovnimi zahtevami je tudi takojšnja in ustrezna ureditev letnih dopustov, ker vladni predlogi nove Kolektivne pogodbe za državne organe (KPDO) pomenijo realno tveganje, da bodo zaposleni izgubili dneve letnega dopusta, hkrati pa se odpira nevaren precedens poseganja v pravice policistov urejene v Kolektivni pogodbi za policiste (KPP).

Pogajanja o KPDO potekajo na podlagi prehodnih določb ZJU in bi morala biti zaključena že bistveno prej, a se je proces zavlačeval. Zdaj se namesto izboljšanja standardov predlagajo rešitve, ki v praksi pomenijo manj pravic.

---

Kaj vlada predlaga in zakaj je to za zaposlene škodljivo?

Vladni predlogi (tudi zadnji z dne 5. 3. 2026) pomenijo ukinitev do 3 dni letnega dopusta, ki so bili doslej vezani na delovno uspešnost (odvisno od ocene), brez enakovredne nadomestitve v splošni odmeri letnega dopusta. Zato to ni več zgolj tehnična sprememba ampak rez v pravico!  

Da bo zadeva bolj jasna, podajamo konkreten primer zmanjšanja letnega dopusta za – 3 dni na uradniškem ali strokovno tehničnem delovnem mestu v državni upravi / Ministrstvu za notranje zadeve, upoštevaje število dodeljenih dni na podlagi dosedanje zakonodaje, Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO) in nove KPDO:

Postavka letnega dopusta

Kaj pomeni?

ZDDO

(do sedaj) – št. dni

Predlog KPDO

(5. 3. 2026) – št. dni

Razlika

(KPDO – ZDDO)

Delovna doba

dodatni dnevi glede na leta dela

24

24

0

Zahtevnost dela

dnevi glede na zahtevnost delovnega mesta

2

2

0

Delovna uspešnost

dodatni dopust glede na delovno oceno (do 3 dni)

3

0

-3

Otrok do 15 let

dodatni dan zaradi otroka

1

1

0

SKUPAJ

30

27

-3

PRIMER – administrator/ka (V. stopnja), 26 let delovne dobe, 1 otrok (do 15 let)

Primer prikazuje tipično zaposleno v državni upravi/MNZ (V. stopnja), 26 let delovne dobe, 1 otrok; razlika –3 dni nastane, ker se ukinjajo do 3 dnevi dopusta iz delovne uspešnosti. Takšnih primerov je veliko, zato stavkovna zahteva na področju letnih dopustov ni “obrobna tema”, ampak pomembna zahteva za zavarovanje pravic zaposlenih. 

---

PSS je ponudil rešitev - vlada jo je zavrnila!

PSS je kot možno kompromisno rešitev predlagal, da se 2 dni prenese v splošne kriterije oz. v del osnovne odmere letnega dopusta (upravičeni bi bili vsi zaposleni), 1 dan pa pogojno pod letni dopust za posebne pogoje dela, tako, da bi bil realno dosegljiv vsem.

Tudi to je bila za vlado “preveč”. Vlada več kot očitno zasleduje logiko “ničelnega učinka” (enim vzame, drugim doda), kar ni namen kolektivne pogodbe. Zato je zahteva PSS jasna: dnevi, ki se ukinjajo, morajo biti nadomeščeni tako, da nihče izmed zaposlenih ne bo na slabšem.

---

Najbolj sporno: posegi v specialno ureditev posebnih pogojev dela policistov (KPP)!

Posebej problematično je, da KPDO po vladnem predlogu očitno ne bo urejala zgolj splošne ureditve letnih dopustov, ampak postaja obvod za posege v pravice policistov, urejene v KPP. To je milo rečeno nenavadno, selektivno in nevarno: splošna pogodba namreč ne sme “zaklepati” ali izničevati pravic urejenih v poklicnih kolektivnih pogodbah, ki so bile izborjene in utemeljene na posebnostih policijskega dela. Poseg v poklicno ureditev (KPP) prek splošne pogodbe je namreč zgrešen že po načelu: splošna kolektivna pogodba ne sme slabšati ali izključevati ugodnejših pravic, ki so bile za policijsko delo dogovorjene posebej.

Pojasnjujemo, da KPP policistom priznava povečanje letnega dopusta zaradi posebnih pogojev dela do 15 dni, predlog KPDO pa z uvedenimi omejitvami (enkratno upoštevanje kriterijev in strop) določa, da skupni učinek teh kriterijev pri policistih ne more preseči 10 dni – torej bi se dosegljivi maksimum “prirezal” s 15 na 10 dni, in to ciljano izključno na policiste!

PSS je zato jasno povedal, da ne bomo več dopuščali, da bi drugi sindikati s podpisi splošnih aktov določali pravice policistom mimo njihove volje!

---

Kaj se je zgodilo na pogajanjih 5. 3. 2026?

PSS je ponovil, da je ureditev letnih dopustov stavkovna zahteva in da sta sporna predvsem ukinitev do 3 dni brez nadomestitve ter posegi oziroma izključitve, ki bi dodatno prizadeli pravice policistov, ki so urejene s KPP. Vladna stran  je zatrjevala, da zaradi napovedi stavke “ne ve”, kakšen mandat bo imela glede urejanja letnih dopustov, zato se tega dne vsebinsko niso želeli zavezovati, dokler Vlada ne določi pogajalske skupine za stavko. Napovedala je, da bo stališče o mandatu znano šele po odločitvi vlade, zato so področje letnih dopustov prestavili na naslednja pogajanja .

Stališče PSS je jasno: če se ustrezna rešitev dogovori v KPDO, nimamo težav s prenosom dogovorjene vsebine v stavkovni sporazum v okviru stavkovnih pogajanj, s čimer bi se ta zahteva »zaprla«. A težava ni “miza”, težava je vsebina.

---

 

Zakaj je napoved stavke nujna?

Če vlada vztraja pri rezih in obvodih, je boj za pravice neizbežen. Letni dopust je minimalna varovalka za okrevanje po obremenitvah dela: manj dopusta pomeni več utrujenosti, več tveganj pri delu in več bolniških odsotnosti. Hkrati pa gre za nevaren precedens, ko bi se prek splošne KPDO posegalo v pravice urejene s poklicno kolektivno pogodbo (KPP).

Zato PSS zahteva:

  • nadomestitev ukinjenih dni (do 3) z enakovredno splošno pravico,
  • jasen minimum vsaj 4 tedne kot osnovno odmero,
  • da KPDO ne posega v ugodnejše ureditve ožje ravni (zlasti KPP),
  • konec logike “enim vzamemo, drugim damo, da je skupni učinek 0” – to ni namen kolektivnih pogodb. Kolektivne pogodbe niso instrument “prerazporeditve v nič ali v minus”, ampak instrument dogovarjanja o boljši ureditvi pravic zaposlenih.

 

O nadaljnjih aktivnostih vas bomo obveščali.