Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) - vpliv na upokojevanje – obvestilo

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim posega tudi na področje delovnih razmerij in pokojninskega zavarovanja. Za zaposlene v javnem sektorju, posebej tudi za policiste, je najpomembnejši del zakona povezan z nadaljevanjem dela po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ter z možnostjo izplačila 100 % pokojnine ob nadaljnjem delu. 

Za sindikalno stran je najbolj sporno, da se o tako pomembnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo pravice iz delovnega razmerja in pokojninskega področja, odloča brez dejanskega socialnega dialoga s sindikati oziroma delavsko stranjo. To je še posebej problematično zato, ker zakon posega v ustavno varovane položaje zaposlenih. Ustavno sodišče RS se je v preteklosti že opredelilo, da prisilno upokojevanje ni dopustno, če nesorazmerno posega v pravice zaposlenih. 

Po predlagani ureditvi bi lahko zaposlenemu, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, razen če bi delodajalec soglašal z nadaljevanjem dela. Zaposleni bi lahko nadaljevanje dela predlagal, delodajalec pa bi moral o tem odločiti. Če bi predlog zavrnil, bi moral navesti razloge, zoper odločitev pa bi bilo možno sodno varstvo. 

V tem trenutku je pomembno poudariti, da se tistim, ki pogoje za starostno upokojitev že izpolnjujejo, ne mudi z nobeno odločitvijo. Če bo zakon uveljavljen, bi do prenehanja delovnega razmerja v najslabšem primeru prišlo šele po prehodnem obdobju, torej najprej po enem letu od uveljavitve zakona, razen če bi se delodajalec strinjal z nadaljevanjem dela. 

Drugače je pri izplačilu 100 % pokojnine. Ta ureditev je za zaposlene lahko ugodna, saj bi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino in imajo 40 let pokojninske dobe, lahko ob nadaljnjem delu prejemali polno pokojnino, namesto dosedanjih 40 %. Če bo zakon uveljavljen v maju 2026, naj bi se ta pravica začela uporabljati od 1. junija 2026 oziroma od naslednjega meseca po uveljavitvi zakona. 

Za policiste in druge javne uslužbence zakon ne prinaša posebne zaščite. Zato obstaja tveganje, da bi se z novo ureditvijo povečala kadrovska negotovost, zlasti v sistemih, kjer že danes primanjkuje izkušenega kadra. Pri Policiji je to še posebej občutljivo, saj bi lahko odhodi izkušenih zaposlenih dodatno obremenili enote in poslabšali organizacijo dela. 

Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, če postopki za zakonodajni referendum njegove uveljavitve ne bodo zadržali oziroma odložili. Če bo referendum dovoljen in bodo podpisi zbrani, bo nadaljnja usoda zakona odvisna od referendumskega postopka. Glede na vsebino sprejetih rešitev je pričakovati tudi pobude za ustavnosodno presojo, saj zakon omogoča enostransko poseganje v pravice iz delovnega razmerja in pokojninskega zavarovanja. 

Ne glede na to, da so nekateri elementi zakona za članice in člane sindikata lahko tudi ugodni, ne moremo pristati na to, da se o usodi zaposlenih odloča brez dejanskega socialnega dialoga. PSS bo zato skupaj z drugimi sindikati oziroma prek sindikalnih central aktivno sodeloval pri varovanju interesov članstva. 

Članicam in članom svetujemo, naj se glede morebitne upokojitve ali nadaljevanja dela ne odločajo prenagljeno. Pred oddajo kakršnih koli izjav, predlogov ali zahtevkov je smiselno počakati na dokončno pravno stanje in po potrebi pridobiti dodatno pojasnilo.  

PSS bo nadaljnje postopke spremljal in članstvo sproti obveščal o posledicah, rokih in možnih pravnih sredstvih.