Streljanje v Ljubljani - obvestilo članstvu
Danes je vsem še enkrat lahko jasno, kaj pomeni biti policist. Ne pomeni udobja. Ne pomeni varnosti. Ne pomeni lahkih odločitev. Pomeni, da moraš v nekaj sekundah sprejeti odločitev, od katere so lahko odvisna življenja ljudi. Pomeni, da moraš ravnati zakonito, strokovno in odločno tudi takrat, ko je neposredno ogroženo tvoje lastno življenje. Po javno objavljenih informacijah se je prav to zgodilo tudi na Fužinah, kjer so policisti posredovali ob nevarnem moškem, ki je ogrožal ljudi in nato napadel policiste z nožem.
Tisti, ki danes pametujejo iz varne razdalje, naj si enkrat pošteno odgovorijo: kdo od njih bi v takem trenutku stopil pred nevarnost? Kdo od njih bi v sekundi prevzel odgovornost za življenje mimoidočih, sodelavcev in svoje lastno življenje? Kdo od njih bi potem še leta nosil posledice take odločitve?
Policist to breme nosi. Vedno. Takrat, ko je treba ukrepati, in še dolgo potem, ko se intervencija konča.
Policijski sindikat Slovenije zato sodelujočim policistkam in policistom izreka polno, jasno in neomajno podporo. Ker vemo, kaj pomeni tak dogodek. Vemo, kaj pomeni pritisk trenutka. Vemo, kaj pomeni odgovornost, ko ni prostora za napake. In vemo tudi, kako malo ta država v resnici ceni tiste, ki zanjo in za ljudi vsak dan tvegajo največ.
To je bistvo ogorčenja: država od policista pričakuje, da bo šel pred nož, pred nasilje, pred nevarnost, pred smrt. Ko pa je treba policistu priznati dostojno plačilo, status, zaščito, kadrovsko podporo in osnovne pravice iz dela, ista ta država obrne glavo stran. Na koncu mora tak policist še stavkati, da sploh ubrani minimum svojih pravic. To ni samo narobe - to je sramota.
In potem se vsi delajo začudene, zakaj ni kadra. Zakaj ni interesa. Zakaj so vpisi v policijski študij vse bolj klavrni. Odgovor je preprost: ker mladi vidijo resnico. Vidijo poklic z ogromno odgovornostjo, ogromnim tveganjem in vse manj spoštovanja. Vidijo sistem, ki policista potrebuje samo takrat, ko je kriza, ne zna pa ga ceniti takrat, ko je treba urediti njegov položaj.
Kdo bo jutri še želel biti policist? To vprašanje ni več retorično. To je vprašanje prihodnosti varnosti v tej državi.
Policijski sindikat Slovenije bo zato vedno stal za policistkami in policisti, ki v najtežjih trenutkih opravijo tisto, česar večina ljudi nikoli ne bo izkusila in si tega niti ne želi izkusiti. Policisti niso potrošno blago. Niso številka. Niso priročen servis države za krizne trenutke. So ljudje, ki nosijo težo odločitev, posledice tveganj in breme sistema, ki jim vrača premalo.
Vsem sodelujočim policistkam in policistom sporočamo: niste sami. Stojimo z vami. In ne bomo dovolili, da vas ta sistem najprej pošlje v nevarnost, potem pa pusti same.
