Pogajanj še vedno ni, 29. septembra zaseda Stavkovni odbor PSS

Ker Vlada Republike Slovenije oziroma predsednik Vlade tudi po izteku zadnjega, 15-dnevnega roka ni odgovoril na poziv PSS k zagotovitvi pooblaščenega pogajalskega sogovornika, njegovega mandata in termina za nadaljevanje pogajanj, se bo 29. septembra 2026 sestal Stavkovni odbor PSS. Obravnaval bo nastale razmere ter odločil o nadaljnjih korakih in aktivnostih v času stavke.

Sklic Stavkovnega odbora ne pomeni zapiranja vrat pogajanjem niti vnaprejšnje odločitve o zaostritvi stavke. Pomeni, da mora organ, ki vodi stavko, po več kot 100 dneh brez zaostrovanja stavkovnih aktivnosti, več zaporednih formalnih pozivih in poteku tudi zadnjega roka odgovorno presoditi, kako naprej. PSS ostaja pripravljen stavkovni spor rešiti za pogajalsko mizo.

Stavka PSS traja od 12. marca 2026. Odprte ostajajo zahteve, povezane z ustreznim vrednotenjem policijskega dela in karierne lestvice, sklenitvijo normativnega dela KPDJRV, delovno uspešnostjo, usposabljanji, odškodninsko odgovornostjo delodajalca, pravno zaščito, letnimi dopusti, povečanim obsegom dela in posebnimi obremenitvami ter drugimi vprašanji ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih v Policiji.

PSS je ves čas ravnal odgovorno in si prizadeval za sporazumno rešitev stavkovnega spora. Po parlamentarnih volitvah 22. marca 2026 je bilo jasno, da bo sledilo oblikovanje nove Vlade, zato je Stavkovni odbor že 14. aprila 2026 odločil, da stavkovnih aktivnosti ne bo zaostroval. Novi Vladi smo želeli omogočiti razumen čas za oblikovanje, prevzem resorjev, seznanitev z odprtimi vprašanji in vzpostavitev pogojev za nadaljevanje pogajanj.

PSS je tako novi Vladi zagotovil več kot 100 dni brez zaostrovanja stavkovnih aktivnosti, da bi se vzpostavil socialni dialog.

Takšen pristop je bil toliko bolj razumljiv, ker je sedanji minister za notranje zadeve in javno upravo že ob predstavitvi za prevzem resorja glede stavke PSS poudaril, da se je treba z nami »začeti takoj pogajati in najti rešitve«. Ob tem je sam ugotovil, da del stavkovnih zahtev PSS zajema prav vprašanja, ki jih je predstavil tudi kot svoje usmeritve – karierno lestvico, plačni sistem, specifična delovna mesta in normativni del kolektivne pogodbe.

Tudi njegove poznejše javne napovedi novega kariernega sistema in ločenega plačnega stebra sprejemamo kot možen korak v pravo smer. Vendar javna napoved še ni dogovor. O teh rešitvah se minister s PSS doslej ni pogajal, konkretni predlogi pa niso bili dani na pogajalsko mizo.

Ker pogajanja niso stekla, smo pristojne večkrat formalno pozvali k ukrepanju: 15. julija, 10. avgusta, in 19. avgusta neposredno Vlado in nazadnje 1. septembra 2026 še predsednika Vlade Republike Slovenije. PSS je ves čas pripravljen sesti za pogajalsko mizo in ima za odprta vprašanja pripravljene konkretne predloge rešitev.

Prejetega odgovora Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo z dne 3. septembra 2026 pri tem ni mogoče šteti za odgovor Vlade oziroma predsednika Vlade na našo urgenco. PSS ga je prejel le v vednost, predvsem pa ne odgovarja na tri konkretna vprašanja: kdo bo pooblaščen za pogajanja, kakšen bo njegov mandat in kdaj se bodo pogajanja začela.

Namesto tega nadaljevanje stavkovnih pogajanj povezuje s pripravo novega kariernega sistema Policije. Karierni sistem je lahko pomemben del rešitve, ne more pa nadomestiti pogajanj o že začetem stavkovnem sporu. Poleg tega je del odprtih vprašanj po svoji naravi predmet kolektivno-pogodbenega urejanja. Prav pri dolgoročnih pravicah zaposlenih je takšna ureditev pomembna, ker zagotavlja večjo stabilnost in predvidljivost kot rešitve, ki jih delodajalec ureja enostransko.

PSS ostaja pripravljen na pogajanja in sporazumno rešitev stavkovnega spora. Vendar po več kot 100 dneh brez zaostrovanja, več zaporednih formalnih pozivih in poteku tudi zadnjega roka ne moremo več zgolj čakati na začetek pogajanj. Medtem posledice nerešenih vprašanj nosijo policisti, strokovno-tehnični delavci in uradniki v Policiji ter na MNZJU, katerih težave in odprta vprašanja se kopičijo, namesto da bi se reševala.

Za socialni dialog in sporazumno rešitev sta potrebni dve strani.