Odgovornost vodstva Policije zaradi neizpolnjevanja obveznosti po 110. členu ZODPol – zahteva za ukrepanje
Do 1. januarja 2026 morajo policisti brez višješolske izobrazbe ali NPK pridobiti zahtevano kvalifikacijo – a mnogim delodajalec tega sploh ni omogočil. Policisti so pravočasno izrazili interes, a številni niso bili vključeni v izobraževanja, kar pomeni, da bi lahko po krivdi delodajalca izgubili pogoje za svoje delovno mesto. Policijski sindikat Slovenije zato od ministra za notranje zadeve zahteva takojšen in neodvisen nadzor nad izvajanjem obveznosti ter jasno odgovornost vodstva policije za sistemske opustitve. Policisti ne smejo nositi posledic napak, na katere niso imeli vpliva! Gre za zakonitost, integriteto in zaščito pravic policistov. Ukrepanje je nujno in ne sme več čakati.
Spoštovani,
četrti odstavek 110. člena ZODPol določa, da morajo policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in nimajo pridobljene višješolske izobrazbe, do 1. januarja 2026 pridobiti višješolsko izobrazbo ali certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije policist. Delodajalec mora policistom to pridobitev »omogočiti«. To pomeni, da je dolžan zagotoviti organizirane programe, ustrezne kapacitete ter realno in pravočasno možnost vključitve v izobraževanje vsem, ki ga potrebujejo. Zgolj formalno obstoječi program ne zadošča – zakonska obveznost po mnenju Policijskega sindikata Slovenije vključuje tudi obvladovanje kadrovskih potreb, pravočasno napotitev in aktivno organizacijo dela.
Iz dejanskega stanja izhaja, da policija sicer izvaja program NPK in program pridobitve višješolske izobrazbe, vendar številni policisti kljub pravočasno izraženemu interesu niso bili vključeni v noben termin izobraževanja. Delodajalec zato ni ustvaril pogojev, ki bi vsem policistom omogočili izpolnitev zakonske obveznosti. Posledično policisti formalno ne bodo več izpolnjevali pogoja za zasedbo delovnega mesta, kar pa ni posledica njihove opustitve, temveč pomanjkljive organizacije na strani delodajalca. Takšno stanje predstavlja kršitev zakonskih obveznosti policije kot delodajalca in ustvarja pravno nedopustno tveganje, da bodo policisti zaradi razlogov, na katere niso imeli vpliva, deležni najmanj »kadrovskih« sankcij.
Generalni direktor policije je po zakonu odgovoren za celovito vodenje policije, za organizacijo njenega delovanja ter za pravočasno, strokovno in zakonito izvajanje vseh obveznosti, ki bremenijo policijo kot delodajalca. V okviru svojih pristojnosti ima na voljo vse potrebne upravne in organizacijske instrumente, da pravočasno zazna tveganja, sprejme ukrepe in usmeri notranje organizacijske enote k izvršitvi njihovih nalog. Ker je bilo vprašanje izvajanja obveznosti iz 110. člena ZODPol večkrat naslovljeno tudi na sestankih s sindikati, bi moral prav generalni direktor policije to področje še posebej natančno spremljati in zagotoviti ustrezno odzivnost. Dejstvo, da kljub več opozorilom ni prišlo do učinkovite organizacije izobraževanj in vključitve vseh policistov z izkazanim interesom, pomeni, da nadzorna in organizacijska funkcija generalnega direktorja ni bila uresničena v zadostni meri. To odraža resne pomanjkljivosti v vodenju policije, ki imajo za posledico položaj, v katerem bodo posledice sistemskih opustitev (ponovno) prenešene na policiste. Ti se lahko že januarja 2026 znajdejo v položaju, ko bo zaradi neučinkovitega vodenja policije poseženo v njihova delovnopravna razmerja, vključno z možnostjo premestitve na nižje vrednotena delovna mesta in nižjimi plačami. Takšne posledice so neupravičene in pravno nesprejemljive, saj izvirajo iz opustitve delodajalskih obveznosti, za katere je kot »prvi med enakimi« objektivno in osebno odgovoren prav generalni direktor policije.
Od novega ministra za notranje zadeve, gospoda Branka Zlobka, pričakujemo, da bo v okviru svojih zakonskih pristojnosti odredil celovit in nepristranski nadzor nad izvajanjem obveznosti iz 110. člena ZODPol. Tak nadzor mora zajeti celotno verigo odgovornosti v policiji, vključno z enotami, pristojnimi za organizacijo izobraževanj, ter vodstvom policije, ki je odgovorno za načrtovanje, vodenje, organizacijo in nadzor nad delom policije. Ob tem posebej poudarjamo, da notranji nadzor znotraj policije v tem primeru ni ne smiseln ne primeren, saj bi zaradi očitnega nasprotja interesov pomenil, da bi objektivno odgovorna oseba nadzirala lastno ravnanje. Tudi zato menimo, da je edino ustrezno, da nadzor izvede pristojna služba ministrstva, ki ima za to zakonska pooblastila in lahko zagotovi neodvisnost postopka. Pričakujemo, da bodo razlogi za dosedanjo opustitev jasno pojasnjeni, odgovorne osebe opredeljene, ter da bo na podlagi ugotovitev pripravljen takojšen sanacijski načrt z jasnimi roki in zadostnimi kapacitetami. V nasprotnem primeru pričakujemo pisna zagotovila, da policisti zaradi napak delodajalca ne bodo izpostavljeni nobenim kadrovskim, delovnopravnim ali drugim negativnim posledicam.
Zadevo je treba obravnavati urgentno, brez nadaljnjih odlašanj, saj gre za vprašanje zakonitosti, strokovnosti in integritete delovanja policije ter za neposreden vpliv na pravice in pravni položaj policistov.
