MDDSZ zavrnil ugodnosti po ZPIZ-2 za policiste, ki so vojaško dolžnost opravili v okviru šolanja – obvestilo

Obveščali smo vas, da smo pozvali MNZ, da posreduje in zahteva uskladitev med pristojnimi organi (MDDSZ, MORS, ZPIZ), da se zagotovi enotna in izvršljiva praksa priznanja obveznega služenja vojaškega roka tudi policistom na način, da bodo lahko v primeru starostne upokojitve od 1. 1. 2026 naprej pri ZPIZ uveljavili znižanje pogoja starosti ali zvišanje odmere pokojnine.

Seznanjeni smo bili, da je do sestanka prišlo in da je bilo dogovorjeno, da MNZ pripravi podlago za končno odločitev na podlagi preteklih izobraževalnih programov, ki bi dejansko pokazala, ali so se policisti v času šolanja dejansko vojaško usposabljali in v kakšnem obsegu. MNZ je pripravil dopis, ki ga je naslovil na MDDSZ in podal mnenje, da se posameznikom (kadetom) prizna opravljanje obveznega vojaškega roka tako, da je treba opravljanje obveznosti v okviru teh programov šteti vsebinsko primerljivo dejansko odsluženemu obveznemu vojaškemu roku.

MNZ nas je sedaj seznanil s pisnim odgovorom MDDSZ, v katerem strokovna služba ministrstva zavzame stališče, da se ugodnosti po ZPIZ-2 iz naslova obveznega vojaškega roka (znižanje starostne meje ali dodatni odmerni odstotek po noveli ZPIZ-2O) priznajo izključno za dejansko opravljeno služenje vojaškega roka. Po njihovem razumevanju priznanje vojaške obveznosti v okviru izobraževanja (kadar se vojaški rok »šteje za opravljenega«) ne daje pravice do teh ugodnosti. MDDSZ svojo odločitev utemeljuje s tem, da je namen ugodnosti nadomestiti »izgubljeni čas« zavarovanja zaradi dejanskega služenja. Pri policistih, ki so vojaške vsebine opravili med šolanjem, pa ministrstvo trdi, da razlog kasnejše vključitve v zavarovanje ni bil vojaški rok, temveč šolanje, zato naj ugodnost ne bi bila upravičena.

Ob tem opozarjamo na pomembno neskladje v pristopu MDDSZ, saj je isto ministrstvo predhodno »razložilo« pokojninski zakon tako, da se omenjena pravica prizna študentkam obramboslovja, ki so se usposabljale v vojski na podlagi študijske obveznosti (opomba: to je bil pogoj za uspešen zaključek študija in ni šlo za vojaško obveznost), katerim se obvezno služenje vojaškega roka prizna na podlagi iste zakonske podlage (26. člen ZVojD) kot za policista, ki je končal izobraževalni program izpopolnjevanja za poklic policista, v trajanju najmanj 18 mesecev. Tako MDDSZ pri policistih – kljub primerljivim pravnim izhodiščem in realno opravljenim vsebinam – zavzame strožjo razlago. Težko se je izogniti vtisu, da se standardi razlage spreminjajo glede na to, koga zadevajo, namesto da bi veljala enaka merila za vse. Na podlagi navedenega se utemeljeno sprašujemo, ali politično vodstvo MDDSZ pripravlja samo pozitivna mnenja, medtem ko na podlagi drugih političnih odločitev izdelavo negativnega mnenja naroči strokovni službi MDDSZ.

PSS stališče MDDSZ, da policisti nimamo pravic do teh ugodnosti, ocenjuje kot nesprejemljivo in krivično. Najprej se policistom sporoča, da pravica obstaja, da mora pristojna uprava za obrambo zgolj izdati ustrezno potrdilo (pri čemer se je žal zataknilo), nato pa se zadeva zaključi s formalistično razlago, ki se ne ukvarja z realnostjo – da so policisti v kadetnici/šolah izpolnjevali vojaško dolžnost po programih, ki so bili zasnovani in izvajani v času obvezne vojaške dolžnosti. Namesto iskanja rešitve dobimo razlago, zakaj se »ne da«. To ni spoštljiv odnos do poklica, ki nosi največji del bremena varnosti države.

Ta primer žal ponovno potrjuje širši problem: država za policiste prepogosto ne išče poti, kako priznati dejansko vrednost in obremenitve poklica – in današnji odnos ni bistveno drugačen od odnosa prejšnjih vlad. Vse vlade po vrsti podcenjujejo pomen varnosti in poklica, ki za to dragoceno dobrino vsak dan odgovarja v praksi. Ob takem ravnanju je legitimno vprašanje: kdo bo ob takem odnosu sploh še želel biti policist in kdo se bo jeseni z voljo in zaupanjem vpisal v Višjo policijsko šolo, če država tudi pri očitnih vprašanjih ne zna ali noče postaviti poštenih standardov? Od obljub se ne da živeti – še posebej ne v poklicu, kjer so posledice podcenjevanja hitro vidne na terenu.

Po pravni preučitvi vas bomo o nadaljnjih korakih in možnostih za posameznike obvestili.