Izvajanje 67.b ZDR-1 - krajši del. čas pred upokojitvijo - obvestilo članstvu
Policijski sindikat Slovenije je dne 20. 10. 2025 na Ministrstvo za notranje zadeve naslovil dopis, s katerim smo zahtevali podrobna pojasnila o načinu izvajanja novega 67.b člena ZDR-1, ki bo začel veljati 1. januarja 2026 in omogoča dogovor o opravljanju 80 % delovnega časa ob 90 % osnovne plače ter polnih prispevkih (Priloga 1). Zaradi povečanega zanimanja zaposlenih nas je zanimalo, kako bo ta institut v praksi uporabljen v Policiji in MNZ. Dne 20. 11. 2025 smo prejeli odgovor MNZ (Priloga 2), ki ga v nadaljevanju celovito predstavljamo.
Najprej MNZ poudarja, da 67.b člen ZDR-1 ne vzpostavlja pravice delavca, temveč le možnost dogovora med delavcem in delodajalcem. Iz tega izhaja, da delodajalec ni zavezan k sklenitvi pogodbe ali aneksa o krajšem delovnem času, temveč bo odločal individualno, glede na »okoliščine posameznega primera«. MNZ hkrati izrecno navaja, da posebnih meril ali usmeritev za odločanje ne namerava izdelati. Tako stališče postavlja upravičeno vprašanje o predvidljivosti in enakosti obravnave med zaposlenimi, saj odsotnost jasnih meril omogoča široko, diskrecijsko odločanje vodij. Ocenjujemo, da takšno izhodišče potencialno omogoča tudi selektivno obravnavo zaposlenih, kar je s sindikalnega in delovnopravnega vidika nedopustno.
Kar zadeva razporeditev delovnega časa, MNZ navaja, da bo ta predmet individualnega dogovora med delavcem in neposrednim vodjo. Možni naj bi bili različni modeli – krajši delovnik vsak dan, delo manj dni v tednu ali določitev le tedenskega obsega 80 %, pri čemer bi razporejanje opravil vodja v skladu z delovnimi potrebami. Pri tem pa MNZ ne ponudi nobenih sistemskih zagotovil, da bodo vodje odločali enotno ali skladno z merili, ki bi preprečevala morebitno neenako obravnavo. Prav odsotnost takšnih usmeritev predstavlja tveganje za izjemno različne prakse med enotami, kar zaposlenim jemlje možnost predvidljivega načrtovanja dela in življenja.
Pri vprašanju izvajanja instituta v enotah z izmenskim, nočnim ali turnusnim delom ter v enotah, ki uporabljajo gibljivi delovni čas, MNZ podaja le splošno pojasnilo, da bo treba upoštevati predpise in pogoje delovnega mesta. Na konkretna vprašanja, kako bo institut uporabljen tam, kjer delovni proces poteka v nepravilnih razporedih ali v enotah, kjer razpored dela odstopa od klasične petdnevne strukture, MNZ ne odgovarja. Prav neodgovorjena sistemska vprašanja pa so tista, ki lahko vodijo v izrazito različne razlage med enotami ter s tem tudi v nevarnost arbitrarnih odločitev.
Pri vprašanju, ali se delovni teden skrajša za en dan ali ostaja enak z manjšim številom ur, MNZ dopušča vse modele in ponovno poudarja, da bo odločitev prepuščena neposrednemu vodji. Izostanek enotnih pravil ali usmeritev pomeni, da bo imel posamezen vodja možnost izbrati model po lastni presoji, pri čemer ni izključeno, da bodo vodje istega ranga v različnih organizacijskih enotah sprejemali popolnoma nasprotujoče si odločitve. Takšna razhajanja predstavljajo resno tveganje za neenako in selektivno obravnavo zaposlenih, kar je posebej problematično v hierarhičnih in operativno specifičnih strukturah, kot je Policija.
Najbolj konkretiziran odgovor je MNZ podalo glede letnega dopusta. Pojasnjuje, da bo odmera letnega dopusta odvisna od števila delovnih dni, določenih z razporeditvijo. V primeru štiridnevnega delovnega tedna se bo tako zmanjšalo tudi število dni letnega dopusta. Kljub temu MNZ ne pojasni, kako bo dopust obračunan v enotah z različnimi dolžinami izmen ali v turnusnih režimih, kjer je dolžina delovnega dne lahko bistveno različna. S tem ponovno ostaja odprto vprašanje, ali bodo posamezne enote razvile povsem lastne interpretacije, kar bi lahko vodilo v neenotno uporabo in posledično v neenakost.
Na podlagi prejetega odgovora ocenjujemo, da je delodajalec podal posplošena, splošna pojasnila, ki ne zagotavljajo predvidljivega, varnega in enotnega izvajanja instituta v praksi. Takšni odgovori omogočajo široko in nekonsistentno odločanje na ravni posameznih vodij, kar pomeni, da obstaja povečano tveganje za selektivno, neenotno in potencialno diskriminatorno obravnavo zaposlenih, odvisno od posamezne organizacijske enote ali vodje. To je nesprejemljivo z vidika pravne varnosti, enake obravnave in spoštovanja delovnopravnih standardov.
Policijski sindikat Slovenije bo zato zahteval pripravo jasnih, enotnih in zavezujočih meril ter navodil, ki bodo odpravila tveganje za selektivno obravnavo in zagotovila pošteno, pregledno ter pravno varno izvajanje 67.b člena ZDR-1 v Policiji in MNZ. O vseh nadaljnjih postopkih in odzivih MNZ bomo članstvo sproti obveščali.