Poskus omejevanja sredstev za delovno uspešnost v nasprotju s stavkovnimi sporazumi in naknadno spreminjanje pogajalskih izhodišč

Policijski sindikat Slovenije je bil v postopku usklajevanja meril in kriterijev za delovno uspešnost seznanjen z namenom omejevanja sredstev za delovno uspešnost, čeprav sta bila obseg in način porabe teh sredstev v Policiji in MNZ že dogovorjena v stavkovnih sporazumih, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije. Ti sporazumi določajo, da se za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela porabi zakonsko dopustni maksimum obsega finančnih sredstev. Sedanje sklicevanje na stališče Ministrstva za javno upravo, po katerem naj 100 % obseg sredstev ne bi bil dopusten oziroma naj bi bil odprt razpon od 50 % do 100 %, zato ne pomeni nove pravne razlage, ampak poseg v že dogovorjene pravice, odmik od podpisanih zavez in naknadno spreminjanje pravil po začetku pogajanj in po vložitvi stavkovnih zahtev.

Problem je toliko resnejši, ker vprašanje 100 % obsega sredstev na začetku usklajevanj sploh ni bilo predstavljeno kot sporno. Še pred podajo stavkovnih zahtev PSS je na podlagi drugega odstavka 10. člena Aneksa št. 1 h KPDU potekalo usklajevanje dogovora o merilih, kriterijih, obsegu sredstev in načinu delitve sredstev za delovno uspešnost. Iz gradiva z dne 16. 2. 2026 izhaja, da pripombe Ministrstva za notranje zadeve niso vsebovale nasprotovanja rešitvi, po kateri se razpoložljiva masa sredstev za delovno uspešnost ugotavlja ločeno za Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo in Inšpektorat RS za notranje zadeve ter da se na letni ravni zagotovi izplačilo celotnega dovoljenega obsega sredstev za del plače za delovno uspešnost, do višine, dopustne po veljavnih predpisih.

To pomeni, da vprašanje celotnega dovoljenega obsega sredstev v izhodišču ni bilo problematizirano in da je tudi MNZ izhajalo iz razumevanja, da je dopustno in pravilno zagotoviti celotni dovoljeni obseg sredstev. Šele naknadno, po vložitvi stavkovnih zahtev PSS, je bilo na sočasnih usklajevanjih glede delovne uspešnosti s sklicevanjem na Ministrstvo za javno upravo prvič zatrjevano, da naj bi bila določitev 100 % obsega sredstev pravno sporna. Takšno zaporedje dogodkov ustvarja jasen vtis, da ne gre za pravočasno odprtje pravnega vprašanja, temveč za naknadno postavljeno oviro in za zavestno zaostrovanje konflikta.

Takšno ravnanje je pravno nevzdržno, ker v tem primeru ne gre za uvajanje nove pravice brez podlage, temveč za poseg v že prevzete in javno objavljene obveznosti Vlade Republike Slovenije. Sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/12 in 80/12) določa, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v Policiji porabi zakonsko dopustni maksimum obsega finančnih sredstev. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije, Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Policijskim sindikatom Slovenije (Uradni list RS, št. 67/13) pa enako izrecno določa za zaposlene v MNZ ter dodatno ureja začetek izplačevanja, delitev sredstev in mesečno pisno seznanjanje PSS o delitvi po posameznih organizacijskih enotah.

Policijski sindikat Slovenije je po preučitvi zadeve s pravnimi strokovnjaki in po pregledu sodne prakse Vrhovnega sodišča na jasnem stališču, da navedeni sporazumi oziroma njihove posamezne določbe z naravo kolektivne pogodbe niso prenehali veljati zgolj zato, ker je bil sprejet nov sistemski zakon. Sporazumi namreč niso bili razveljavljeni. Prav tako ni bila izkazana nobena kogentna zakonska ovira, ki bi preprečevala njihovo nadaljnjo uporabo. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da ima lahko sporazum med sindikatom in vlado v posameznih delih naravo kolektivne pogodbe in neposredne pravne učinke, nova zakonska ureditev pa sama po sebi ne izrine ugodnejše kolektivnopravne ureditve, če ta ni izrecno razveljavljena in ni v nasprotju s prisilnimi normami.

Iz tega izhaja tudi edina poštena in pravno vzdržna razlaga sporazumov: maksimum pomeni maksimum. Ne pomeni 50 %, ne pomeni odprtega razpona in ne pomeni poljubnega administrativnega znižanja. Namen obeh sporazumov je bil preprečiti arbitrarno omejevanje delovne uspešnosti tam, kjer zaradi odsotnosti, nezasedenih delovnih mest in povečanih obremenitev nastajajo dejanske potrebe po dodatnem nagrajevanju. Tudi glede vira teh sredstev se bistvo ni spremenilo. Že po prejšnji ureditvi je šlo za sredstva, povezana z odsotnostmi in nezasedenimi delovnimi mesti, novi sistem pa prej prevzetih sporazumnih standardov ni izrecno razveljavil.

Ministrstvo za javno upravo ni podpisnik navedenih sporazumov. Zato teh sporazumov ne more enostransko razlagati v škodo zaposlenih, še manj pa s svojim upravnim stališčem nadomestiti volje podpisnikov ali spreminjati pomena jasno dogovorjenega standarda. Za pravilno razlago, spoštovanje in izvrševanje podpisanih sporazumov sta odgovorna predvsem Vlada Republike Slovenije in, v delu sporazuma iz leta 2013, tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Če Vlada Republike Slovenije in MNZ sprejmeta, uporabita ali dopustita razlago MJU, ki zožuje že dogovorjeni standard zakonsko dopustnega maksimuma obsega finančnih sredstev, potem za tak poseg nosita polno pravno in politično odgovornost.

Gre tudi za vsebinsko in politično nevzdržno ravnanje. Vlada je ob plačni reformi javno zatrjevala, da nihče ne bo izgubil pridobljenih (finančnih) pravic ter da bo sistem omogočal bolj stimulativno nagrajevanje in učinkovitejše nagrajevanje večjih obremenitev. Če se v takih razmerah prav v Policiji in MNZ začne omejevati masa sredstev, iz katere naj bi se financiralo nagrajevanje nadomeščanj in povečanega obsega dela, potem to ni izvedba reforme, ampak njeno vsebinsko zanikanje.

Zato Policijski sindikat Slovenije od Vlade Republike Slovenije in od ministra za notranje zadeve kot vodje vladne pogajalske skupine za razrešitev stavkovnih zahtev zahteva:

1.       da se pisno pojasni, zakaj vprašanje 100 % obsega sredstev ob začetku postopka in v gradivu z dne 16. 2. 2026 ni bilo obravnavano kot sporno, kasneje pa je bilo s sklicevanjem na MJU nenadoma predstavljeno kot sporno;

2.       da se pisno pojasni, na kateri konkretni pravni podlagi si Ministrstvo za javno upravo jemlje pravico vplivati na obseg porabe razpoložljivih sredstev posameznega proračunskega uporabnika, če zakonodajalec dogovarjanje (in s tem sklepanje dogovorov) o teh vprašanjih predvideva na ravni organa oziroma proračunskega uporabnika;

3.       da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve kot podpisnika sporazumov nemudoma zavrneta in opustita vsako razlago ali ravnanje, tudi če izhaja iz stališča MJU, ki je v nasprotju z obveznostmi iz Sporazuma med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/12 in 80/12) ter Stavkovnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije, Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Policijskim sindikatom Slovenije (Uradni list RS, št. 67/13), zlasti v delu, ki določa porabo zakonsko dopustnega maksimuma obsega finančnih sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela;

4.       da se v dogovor o merilih, kriterijih in obsegu sredstev za delovno uspešnost jasno vključi določba, da se v razpoložljivo maso za delovno uspešnost všteje in porabi 100 % ugotovljenih prihrankov na ravni posameznega proračunskega uporabnika, torej celotni zakonsko dopustni obseg sredstev;

5.       da se preneha z naknadnim postavljanjem novih ovir v procesu, ki so se pojavile po vložitvi stavkovnih zahtev, saj takšno ravnanje objektivno deluje kot zaostrovanje konflikta in političen pritisk na sindikalno stran;

6.       da se nemudoma zagotovi resno, pregledno in pošteno nadaljevanje usklajevanj, brez političnega preigravanja med ministrstvi in brez naknadnega spreminjanja že izraženih izhodišč.

Če Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve tega ne bosta storila, bo Policijski sindikat Slovenije upravičeno štel, da ne gre več za strokovno ali pravno vprašanje, temveč za politično blokado dogovora, za oviranje izvrševanja že prevzetih stavkovnih sporazumov in za zavestno prevzemanje odgovornosti za nadaljnje zaostrovanje spora. Takšno ravnanje nima posledic le na pravice zaposlenih, temveč neposredno vpliva tudi na delovanje Policije in s tem na raven varnosti v državi. Če se v Policiji, ki sodi med kadrovsko najbolj izčrpane sisteme v državi, omejujejo še stimulativni ukrepi za nadomeščanja in povečan obseg dela, potem Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve ne povzročata le pravnega spora, ampak neposredno prispevata k dodatnim odhodom iz Policije, k več dolgotrajnim odsotnostim preostalega kadra in s tem k nižjemu standardu varnosti v državi. V takem primeru bo Policijski sindikat Slovenije o tem brez odlašanja obvestil zaposlene in javnost ter ustrezno zaostril sindikalne in pravne aktivnosti.

Pričakujemo vaš pisni odgovor najpozneje v roku 5 dni.