Sistemizacija delovnih mest v Policiji za izbrance?

PSS vodstvu MNZ in Policije očita prilagajanje delovnih mest vnaprej znanim kadrom

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) opozarjamo, da vodstvo MNZ in Policije tik pred menjavo Vlade RS nadaljuje s spremembo sistemizacije v Policiji, ki po naši oceni vzbuja resen sum, da se delovna mesta in opisi nalog prilagajajo vnaprej znanim kadrom, ne pa dejanskim in celovito ugotovljenim potrebam dela.

Gre za predlog spremembe Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, s katerim bi delodajalec v Službi generalnega direktorja policije ukinil dve zasedeni delovni mesti »višji policijski inšpektor« in sistemiziral dve novi, višje vrednoteni delovni mesti »višji samostojni policijski inšpektor«.

V PSS smo na predlagani spremembi podali negativno mnenje. Po naši oceni gre za parcialno in selektivno rešitev, ki ni del celovite prenove sistemizacije v Policiji. Namesto sistemske ureditve kariernega sistema in primerljive obravnave vseh zaposlenih se ponovno urejata zgolj dve konkretni delovni mesti v izbrani organizacijski enoti.

Isti predlog je bil že zavrnjen

Posebej zaskrbljujoče je, da ne gre za nov predlog. Vsebinsko enak predlog je bil že podan z Aktom o spremembah in dopolnitvah Akta št. 0100-10/2025/6 z dne 25. 11. 2025 in je bil na usklajevalnem sestanku dne 14. 1. 2026 zavrnjen zaradi negativnega mnenja sindikatov. A namesto da bi delodajalec po zavrnitvi opravil celovito analizo delovnih mest, preveril primerljive položaje v drugih organizacijskih enotah in odpravil sistemske anomalije, je v novem postopku ponovno predlagal praktično isto rešitev. Ob tem je iz opisa del in nalog celo črtal nekatere naloge, med drugim nalogo »opravljanje nalog prekrškovnega organa v skladu s predpisi«.

Takšno ravnanje pa po naši oceni ne kaže na objektivno strokovno analizo zahtevnosti dela, temveč vzbuja vprašanje, ali se opis delovnega mesta prilagaja vnaprej določenemu kadrovskemu cilju.

Brez vsebinskih pojasnil, a z nadaljevanjem postopka

Na usklajevalnem sestanku dne 6. 5. 2026 predstavnik Policije dodatnih vsebinskih pojasnil ni podal. Kljub temu je delodajalec sindikatoma posredoval dokument, iz katerega izhaja, da bo predlagano spremembo nadaljeval in sprejel, čeprav soglasje s sindikati ni bilo doseženo. Pri tem se sklicuje na peti odstavek 27. člena Zakona o javnih uslužbencih in zatrjuje neskladje med veljavno sistemizacijo ter dejanskim obsegom in zahtevnostjo nalog.

V PSS ob tem opozarjamo na izrazito selektivno obravnavo predlogov za spremembo sistemizacije. V zadnjih letih so številne policijske enote in njihovi vodje podali utemeljene predloge, zlasti za operativna delovna mesta, v PSS pa že dalj časa opozarjamo tudi na podvrednotenje delovnih mest strokovno-tehničnega osebja. Ti predlogi po doslej znanih informacijah praviloma niso bili deležni primerljive vsebinske obravnave s strani vodstva GPU, čeprav so bili pogosto utemeljeni z dejanskimi potrebami dela, kadrovskimi obremenitvami in ugotovljenimi anomalijami v sistemizaciji.

Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj je pripravljenost za spremembo sistemizacije izkazana prav pri dveh (naj)višje vrednotenih delovnih mestih in prav v tem času, medtem ko se predlogi za ureditev operativnih in drugih primerljivih delovnih mest ne obravnavajo celovito in sistemsko.

Sistemizacija kot orodje za prilagajanje delovnih mest »določenim« kadrom

Sistemizacija delovnih mest v Policiji ni zasebni kadrovski instrument vodstva, temveč temeljni organizacijski akt. Temeljiti mora na dejanskih potrebah dela, zahtevnosti nalog, odgovornostih, primerljivosti delovnih mest ter zakonitem, preglednem in poštenem kadrovskem postopku. Če se opis nalog spreminja tako, da se iz njega odstranjujejo naloge, za katere posamezne osebe morda nimajo ustreznih znanj, usposabljanj ali pooblastil, potem takšna sprememba ni strokovna sistemizacija, temveč obid pravil objektivne in transparentne izbire.

Delodajalec bi moral zato jasno, preverljivo in dokumentirano pojasniti, zakaj je isti predlog ponovno vložen kljub prejšnji zavrnitvi, zakaj so bile iz opisa nalog črtane določene naloge, zakaj se urejata prav ti dve delovni mesti, zakaj se podobna vprašanja ne rešujejo sistemsko in kako bo zagotovljeno, da delovni mesti ne bosta zasedeni po vnaprej določenem kadrovskem dogovoru.

Resen sum za vnaprej določene premestitve

Okoliščine postopka in informacije, s katerimi smo seznanjeni v PSS, vzbujajo resen vtis, da se sprememba sistemizacije pripravlja za vnaprej znane osebe, ki naj bi zasedle nova delovna mesta. Če bi se to potrdilo, bi šlo za izigravanje načel javno uslužbenskega sistema in za ustvarjanje položajev po meri posameznikov. Takšno ravnanje ruši zaupanje zaposlenih v poštenost kadrovskih postopkov, karierni sistem, zakonitost delovanja organa in socialni dialog. Policija potrebuje jasen, zakonit, pregleden in pravičen karierni sistem, ne pa novih izjem in parcialnih rešitev.

Socialni dialog zgolj formalnost

V PSS opozarjamo, da socialni dialog ne pomeni zgolj tega, da delodajalec sindikatu pošlje gradivo, izvede sestanek brez vsebinskih pojasnil in nato nadaljuje po vnaprej sprejeti odločitvi. Takšen način ni dialog, temveč administrativno izpolnjevanje postopka z vnaprej znanim izidom.

Zahteva za pojasnila in celovito ureditev sistemizacije

V PSS od delodajalca zato zahtevamo, da odstopi od predlagane spremembe oziroma jo najmanj zadrži do celovite analize delovnih mest, javnosti pojasni razloge za ponovno vlaganje že zavrnjenega predloga, pojasni črtanje nalog iz opisa delovnega mesta, zagotovi transparenten in preverljiv postopek morebitne zasedbe delovnih mest ter nemudoma pristopi k celoviti reviziji sistemizacije in ureditvi kariernega sistema v Policiji.

Če bo delodajalec kljub negativnemu mnenju sindikata in brez vsebinskega soočenja argumentov spremembo akta sprejel ter izvedel premestitve na način, ki bi pomenil obid pravil strokovne, objektivne in transparentne izbire, bomo v PSS uporabili vsa razpoložljiva pravna in sindikalna sredstva. V PSS bomo o nadaljnjih ravnanjih delodajalca seznanili javnost in pristojne institucije.

Od MNZ, Policije in Vlade RS zato pričakujemo jasen odgovor, ali gre pri tej spremembi za strokovno utemeljeno organizacijsko potrebo ali za »kadrovsko operacijo«, izvedeno skozi spremembo sistemizacije.

Policija potrebuje zakonit, pravičen in pregleden karierni sistem. Ne potrebuje sistemizacije, ki se spreminja po meri posameznih interesov, mimo opozoril reprezentativnih sindikatov in brez resničnega dialoga z zaposlenimi - ter Policijo spreminja v kadrovski poligon za izbrane posameznike.