Pravnomočni sodbi v korist člana in sramotno ravnanje MNZ

Policijski sindikat Slovenije (PSS) je v okviru brezplačne pravne pomoči dosegel novo pomembno sodno zmago, ki potrjuje učinkovitost sindikalnega delovanja pri varstvu pravic zaposlenih v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve. Delovno in Višje delovno sodišče sta pritrdili zahtevku člana PSS za izplačilo dodatka za stalno pripravljenost za obdobje petih let. Sodišče je odločilo, da je bila tudi dejanska, neformalno odrejena pripravljenost pravno upoštevna in da mora delodajalec izplačati vse neizplačane zneske z obrestmi. Gre za pomemben precedens, ki utrjuje pravno varnost zaposlenih ter potrjuje, da PSS s strokovnim in odločnim delovanjem učinkovito ščiti interese svojih članov.

Okt 15, 2025 - 09:51
 250
Pravnomočni sodbi v korist člana in sramotno ravnanje MNZ

Pomembna pravna zmaga Policijskega sindikata Slovenije!

Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: PSS) je v okviru sistema brezplačne pravne pomoči dosegel novo pomembno pravno zmago, ki potrjuje učinkovitost sindikalnega delovanja kot institucionalnega varuha pravic zaposlenih v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve. 

V primeru člana PSS je Delovno sodišče v Mariboru ugodilo zahtevku za izplačilo dodatka za stalno pripravljenost za obdobje petih let in odločilo, da mora delodajalec izplačati vse neizplačane zneske z zakonskimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je bil član sindikata dejansko v stalni pripravljenosti za delo, čeprav mu ta ni bila formalno odrejena. Bil je dosegljiv, operativno vključen v delo in pogosto aktiviran izven delovnega časa. Takšna dejanska pripravljenost je po presoji sodišča enakovredna formalno odrejeni pripravljenosti, zato delodajalec ni ravnal zakonito, ko dodatka ni obračunal in izplačal. Sodba tako predstavlja pomemben precedens za vse nadaljnje podobne primere. 

Republika Slovenija se je zoper sodbo pritožila, vendar je Višje delovno in socialno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Višje sodišče je posebej poudarilo, da se tudi čas, ko je policist v pripravljenosti opravljal naloge po komunikacijskih sredstvih, šteje v delovni čas – kar izhaja neposredno iz Kolektivne pogodbe za policiste in ustaljene sodne prakse. Ta odločitev ima sistemski pomen: potrjuje, da je dejanska pripravljenost – tudi če ni formalno odrejena – pravno upoštevna in da je delodajalec dolžan zaposlenim priznati ustrezno plačilo. 

Posebej je treba poudariti, da je bil uspeh v tem primeru dosežen zaradi izjemno natančne priprave dokazov – član je v postopku, s strokovno podporo PSS, uspel dokazati dejansko opravljanje pripravljenosti z zaslišanjem prič, predložitvijo komunikacijskih zapisov in natančno časovno kronologijo opravljanih nalog. Takšen način dokazovanja je bil ključen za ugoden izid postopka. Zato PSS izrecno opozarja, da vsak morebitni zahtevek za priznanje pripravljenosti brez ustreznih dokazov nima realnih možnosti za uspeh, prav tako pa bi bilo neodgovorno pričakovati, da bi sindikat brez selektivne pravne presoje in dokazne podlage prevzemal stroške morebitnih neutemeljenih oziroma »dokazno praznih« postopkov. 

Kljub tej pravnomočni sodni praksi in številnim zavezujočim odločbam Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, ki so že odpravile nezakonite sklepe MNZ, pa ministrstvo še naprej serijsko zavrača zahtevke zaposlenih – celo v primerih, kjer je bila pripravljenost nedvoumno in dejansko odrejena na določenem kraju. Značilen je primer, v katerem je bila prva zavrnitev podanega zahtevka odpravljena z odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, MNZ pa je nato v ponovljenem postopku izdalo enak, vsebinsko identičen zavrnilni sklep – s čimer je povsem ignoriralo odločbo lastnega nadzornega organa. 

Takšna ravnanja so po mnenju PSS škandalozna, pravno nevzdržna in v nasprotju z načelom pravne države. PSS bo zato prisilil delodajalca k dodatnemu razmisleku o njegovih ravnanjih, tudi z uporabo vseh pravnih sredstev, kolektivnih ukrepov in javnega pritiska. Naš cilj je jasen: da MNZ preneha ustvarjati nove spore ter končno pristopi k sistemskim rešitvam – tako na področju zagotavljanja novega kadra, ustreznega vrednotenja dela in izboljšanja pogojev službovanja, kar bo dolgoročno privedlo do tega, da takšni »hibridni«  instituti delovnega časa, s katerimi se delavce fizično in psihično izčrpava do onemoglosti, v prihodnje ne bodo več potrebni. 

Ta primer jasno dokazuje, da PSS deluje strokovno, nepopustljivo in transparentno. Vsaka dobljena sodba krepi pravni položaj vseh zaposlenih in dokazuje, da enoten sindikat z jasno pravno argumentacijo predstavlja najmočnejšo zaščito pred samovoljo delodajalca. 

PSS še naprej ostaja trdno zavezan resnici, zakonitosti in dostojanstvu poklica – s strokovnostjo, enotnostjo in odločnostjo, ki se ne uklanja političnim pritiskom.