Omejevanje pogojev za sindikalno delo v policiji – pojasnilo

94. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) določa opravljanje dela po navodilih in odredbah, in se glasi:

»(1) Pri opravljanju dela mora javni uslužbenec upoštevati navodila nadrejenega, razen če po zakonu ni vezan na ravnanje po navodilih nadrejenih oseb.

(2) Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da je vsebina ustne odredbe ali ustnega navodila nejasna. Na podlagi pisne odredbe in pisnega navodila mora opraviti zahtevano delo oziroma ga opraviti na zahtevan način.

(3) Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da bi izvršitev ustne odredbe oziroma navodila pomenila protipravno ravnanje oziroma povzročila škodo.

(4) Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje.

(5) Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje.

(6) Javni uslužbenec je prost odškodninske in disciplinske odgovornosti, če je storil disciplinsko kršitev oziroma povzročil škodo z izvršitvijo pisne odredbe oziroma navodila nadrejenega, ali z izvršitvijo ustne odredbe, če nadrejeni kljub njegovi pisni zahtevi ni izdal pisne odredbe oziroma navodila.«.   

Tako 94. člen ZJU vsebuje jasno veljavne določbe, da javni uslužbenec NI PROST kazenskopravne, odškodninske ali delovnopravne odgovornost, če NE ODKLONI izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi to pomenilo kaznivo dejanje. Prost je samo odškodninske in disciplinske odgovornosti pri delodajalcu, če je sledil nejasnim navodilom ali odredbam in pri tem storil disciplinsko kršitev ali povzročil škodo. Za izvršitev kaznivega dejanja, četudi je javni uslužbenec sledil odredbam oziroma navodilom delodajalca, ki bi pomenila kaznivo dejanje, pa ni prost NOBENE odgovornosti, ker ima DOLŽNOST ODKLONITVE takih navodil oziroma odredb, prav tako pa NI OPROŠČEN odškodninske odgovornosti zaradi povzročene škode, ki bi jo z njegovim ravnanjem utrpela sindikat in sindikalni zaupniki.   

Policijski sindikat Slovenije (PSS) je predstavil gotova dejstva in dokaze, da izvršitev zadnjih ravnanj delodajalca in nosilcev pooblastil delodajalca, pomenijo sume storitve kaznivih dejanj po 200. člen KZ-1, kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic in še nekaterih drugih kaznivih dejanj. Takšno je stališče PSS in vseh pooblaščenih odvetnikov, med katerimi so tudi vrhunski strokovnjaki za kazensko pravo. 

Svojevrsten fenomen, ki ga ne gre spregledati je kategorizacija, da je sindikalno varstvo pravic, med katere sodi tudi pravica do obveščenosti zaposlenih, pravna pomoč zaposlenim, zahtevanje za odpravo kršitev pravic ipd… nadlegovanje in odklonski pojav, ob tem da je zagotavljanje in uveljavljanje pravic zaposlenih ustavnopravna kategorija in element pravne države. Takšne navedbe predstojnika organa imajo lahko hude posledice, saj se pri zaposlenih vzbuja dvom o ustreznem razumevanju pravnega varstva zaposlenih. Kar se tiče navedb o prijavi Odvetniški zbornici pa jih ocenjujemo kot povsem brezpredmetna, saj smo vsi državljani zavezani k spoštovanju zakonov in preprečevanju storitev kaznivih dejanj, del pravosodnih organov pa še toliko bolj.   

PSS se ves čas, torej že več kot 30 let zavzema za kulturen, argumentiran in strpen dialog, ki pa mora potekati postopkovno pravilno oziroma v skladu s predpisi in kolektivnimi dogovori. Nikakor ne moremo pristati na protipravna in samovoljna dejanja in ravnanja predstavnikov delodajalca, ki postavljajo v protipraven, negotov in podrejen položaj sindikalne zaupnike, sindikat in posledično tudi zaposlene. Takšna dejanja in ravnanja so protipravna, nedopustna in jih najostreje obsojamo. 

Kristalno jasno je, da ima kolektivno delovno pravo^[1] predpisano vrsto pravnih in postopkovnih institutov^[2], ki so edini legitimni za ugotavljanje in dogovarjanje načinov uporabe določb kolektivne pogodbe (četudi »nekdo« po 9-letih ustaljene in enake uporabe določb, meni da je bilo to napačno – mora to dokazati na postopkovno pravilen način). Takšno neupoštevanje predpisanih postopkov in uveljavljanje enostranske moči državnega organa, predstavlja očitne sume zlorab oziroma sume kaznivih dejanj, ki pa imajo vso podlago v ustaljeni sodni praksi t.i. očitne protipravnosti državnih organov, tj. prekoračitev danih pooblastil, zavestno napačno razlaganje predpisov z namenom povzročanja škode itd. 

Na podlagi vseh predstavljenih dejstev in dokazov in z vsem spoštovanjem pozivamo generalnega direktorja policije, da se v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, št. 1002-49/2021/1, 1.10.2021, Kodeksom policijske etike, Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, Pravili Policije, Evropskim Kodeksom policijske etike, vzdrži vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja ter glede na naravo dejavnosti materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovala interesom Policije, kot zaposlenim in socialnim partnerjem. Generalni direktor policije ima kot javni uslužbenec dolžnost, da vodi konstruktiven, strpen in spoštljiv socialni dialog, in da spoštuje pozitivno zakonodajo. 

Pri tem tudi v celoti zavračamo zapis ministrstva za notranje zadeve na njegovi spletni strani https://www.gov.si/novice/2022-01-07-zavracamo-obtozbe-policijskih-sindikatov-o-oviranju-sindikalne-dejavnosti/, saj ocenjujemo, da je namenjen zgolj izogibanju odgovornosti, ki jo PSS terja v  kazenskopravnih in odškodninsko pravnih zahtevkov zoper tiste, ki so osumljeni izvrševanja kaznivih dejanj (storilstvo in sostorilstvo), in tiste, ki NE BODO ODKLONILI izvršitev protipravnih navodil oziroma odredb delodajalca, ki bi pomenila kaznivo dejanje. Splošno znano je, da ima Ministrstvo za notranje zadeve v zadnjem času veliko težav z zakonitostjo izdanih in pripravljenih predpisov, aktov …, saj jih je Ustavno sodišče RS po večini ali zadržalo ali razveljavilo, nekateri pa so še v ustavnopravnih postopkih, zato se poraja tudi upravičen dvom v pravnost in verodostojnost delovanja tega organa, kar pa lahko izjemno ogroža pravice zaposlenih.

[1] Ključni zakoni na področju reševanja sporov iz naslova KD (navedeni so po abecednem vrstnem redu):

• V ZArbit sta za reševanje KDS pomembna predvsem 48. in 49. člen, ki urejata reševanje delovnih sporov. 48. člen ureja krajevno pristojnost v sporih, kjer je predmet arbitraže delovni spor, 49 člen pa se nanaša na IDS.
• ZARSS ureja reševanje sporov z mediacijo, arbitražo in zgodnjo nevtralno oceno (3. člen), pri čemer ne pove, kaj zadnji pojem pomeni. Zakon se uporablja tudi za reševanje delovnih sporov, torej tudi za reševanje KDS (prvi odstavek 2. člena).
• ZDSS-1 je za reševanje KDS pomemben zaradi številnih določb. Tako na primer ureja: vrste KDS (6. člen, kjer med drugim ureja stavko in druge industrijske akcije); uporabo ZPP, če ni z ZDSS-1 drugače določeno (19. člen); procesno predpostavko v primerih obvezne mirne rešitve spora (23. člen), ima pa tudi posebno poglavje o postopku v KDS (44. do 57. člen).
• ZDR-1 sicer ureja individualna delovna razmerja, vendar se številne njegove določbe nanašajo tudi na KDP in reševanje KDS. Na te spore se nanašajo določbe o KP, podzakonskih aktih in splošnih aktih delodajalca.
• ZJU določa, da se pravice in obveznosti javnih uslužbencev lahko urejajo tudi s KP (prvi odstavek 16. člena). Vlada lahko sprejme uredbo o enotnih pravilih oziroma merilih za odločanje organov uprave, ki mora biti tudi v skladu s KP, ki jo sklepa vlada (četrti odstavek). Ureja tudi pravico do sindikalnega združevanja in delovanja ter kolektivnega dogovarjanja (18. člen). Pravice in obveznosti se lahko urejajo tudi s podzakonskimi predpisi (prvi in tretji odstavek 16. člena). KP omenjajo tudi nekateri drugi členi, na primer 53. člen v zvezi s sklenitvijo DR.
• ZKolP ureja načelna vprašanja v zvezi s sklepanjem KP (stranke, vsebina, postopek, oblika KP, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje KDS, evidenca in objava KP, 1. člen). Ureja tudi dela KP (obligacijski in normativni del, 3. člen), načelo uporabe ugodnejših določb (hierarhija KP - 5. člen). Veljavnost KP je urejena v 9. do 14. členu, prenehanje KP v 15. do 17. členu, reševanje KDS pa v 18. do 24. členu. Značilno za ZKolP je, da se interesni spor in spor o pravici lahko rešujeta na miren način, s čimer zakon ne ločuje med nesodnimi in sodnimi načini reševanja teh sporov.
• ZMCGZ je najpomembnejši predpis za reševanje sporov z mediacijo. Za delovne spore je pomembna določba 2. člena, ki ureja mediacijo tudi v teh sporih. Zakon ureja tudi načela o zaupnosti podatkov (11. člen), dopustnosti izvajanja dokazov v drugih postopkih (12. člen), o koncu mediacije (13. člen), o sporazumu (poravnavi) za rešitev spora (14. člen), o razmerju med mediacijo, arbitražo in sodnim postopkom (16. člen), o prekinitvi teka zastaralnih rokov in o začetku teka izključevalnega / prekluzivnega roka za vložitev tožbe (17. člen).
• ZPP je pomemben, ker se glede na 19. člen ZDSS-1 njegove določbe uporabljajo tudi za reševanje KDS. Pomembna je novela ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/2008), ki v 131. členu določa, da prenehajo veljati naslednje določbe ZDSS-1: 25. člena (priprava na glavno obravnavo), 30. člena (pritožbeni postopek), 32. člena (dopuščena revizija), 39. člena (odprava nesklepčnosti tožbe), 40. člena (vzorčni postopek) in 77. člena (odprava nesklepčnosti tožbe). Pomembna je tudi novela ZPP-E, ki v 121. členu spreminja 14. člen, v celoti ali deloma črta 26., 28. in 31. člen in določa rok za pritožbo iz 41. člena na 15 dni.
• ZRSin ureja dve pomembni vprašanji: pogoje za pridobitev lastnosti pravne osebe sindikatov (2. do 5. člen) in pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikata (6. do 11. člen). Sindikat pridobi lastnost pravne osebe z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta. Sindikat postane reprezentativen, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena zakona. Reprezentativnost za območje države prizna minister za delo z odločbo (prvi odstavek 10. člena), reprezentativnost sindikata v organizaciji (delodajalcu) pa delodajalec (tretji odstavek 10. člena). Priznanje reprezentativnosti ima pomembne posledice, med drugim tudi pravico za sklepanje KP (7. člen). 
• ZSDU: Po splošnih določbah zakon ureja svet delavcev in delavskega zaupnika (8. do 68. člen ), zbor delavcev družbe (69. do 72. člen), svet delavcev kapitalsko povezanih družb (73. do 77. člen), sodelovanje delavcev v organih družbe (78. do 84.a člen), sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe (VI. del, 85. do 98. člen) in razreševanje medsebojnih sporov (99. do 106. člen). Najpomembnejši je VI. del, ki ureja obveščanje, skupno posvetovanje, soodločanje in pravico zadržanja odločitve delodajalca. Del, ki ureja reševanje sporov, je pomanjkljiv, ker kot način reševanja sporov ureja samo arbitražo itd…. 

[2]Dr. Janez Novak, vrhovni sodnik: »…Procesno kolektivno delovno pravo obsega tisto skupino pravnih pravil v skupnosti vseh pravil kolektivnega delovnega prava, ki urejajo pristojnosti, organe in procesna pravila (postopek) v postopku uveljavljanja pravic iz kolektivnih delovnih razmerij. To pravo vsebuje dve bistveni skupini pravnih norm. Tiste procesne norme, ki urejajo postopek pred državnimi organi, predvsem pred delovnimi sodišči, so torej »državne« procesne pravne norme. Stranke KDR pa lahko tudi same sprejemajo procesne norme, to so avtonomne procesne norme, s katerimi uredijo različne postopke (na primer pred arbitražo, pred miritvenimi organi in podobno).«