Molk vlade - izjava za javnost

Ko gre za obveznosti do policistov, vlada očitno stavi na stari preverjeni recept: najprej zavlačuj, nato molči, potem pa upaj, da bo teren medtem vseeno zdržal. Ker teren vedno nekako zdrži. Do točke, ko več ne.

V novem plačnem sistemu so bili policisti v novi plačni lestvici relativno uvrščeni slabše. Policist s V. stopnjo izobrazbe je bil v prejšnjem plačnem sistemu uvrščen v 21. plačni razred od 65, danes pa v 10. plačni razred od 67. To ni “uskladitev”, to ni “optimizacija” in to ni “pravičnejši sistem”. To je neposredno razvrednotenje poklica, ki državi vsak dan zagotavlja notranjo varnost.

Država od policista pričakuje, da bo posredoval ob nasilju, obvladoval krizne situacije, varoval življenja, sprejemal odločitve v sekundah in pri tem tvegal tudi svoje življenje. Hkrati pa mu ista država sporoča, da je njegovo delo v novem sistemu vredno relativno manj. Če je to ideja “nagrajevanja ključnih poklicev”, potem je vlada poštenost očitno dokončno zamenjala za plitko politično propagando.

Vlada ves čas govori o merilih, kriterijih in metodologiji za vrednotenje delovnih mest, pri čemer se pojavi vprašanje: kje so matrike,  primerjave, izračuni,  obrazložitve? Kje so dokumenti, iz katerih je mogoče preveriti, da je bila metoda vrednotenja narejena strokovno, primerljivo in pošteno?

Naše stališče je jasno: če bi vlada ta dokazila imela, bi jih že predložila.  Ker jih ne, obstaja upravičen sum, da strokovna metodologija služi predvsem kot »dekoracija« za politično arbitrarno odločanje. Pravila torej veljajo, dokler so priročna. Ko postanejo neprijetna, se jih skrije za »birokratski dim«.

Policijski sindikat Slovenije je dve leti vztrajal pri  urejanju plač zaposlenih v policiji v okviru stebra javne varnosti. Nato smo, na podlagi podpisanega postopkovnika, pristali na zamenjavo: zahtevo po ločenem stebru smo umaknili v zameno za KPDJRV, ki bi v okviru tarifnega dela policiste in ostale zaposlene v policiji, vrednotila pošteno in primerljivo. Svoje obveznosti smo izpolnili.

Vlada jih očitno ni!

Namesto da bi izpolnila dogovorjeno, danes postavlja nove pogoje, širi predmet pogajanj in premika cilj vsakič, ko se mu približamo. To ni socialni dialog. To je izmikanje in  cinizem aktualne oblasti: od policistov pričakuje disciplino, od sebe pa ne premore niti elementarne verodostojnosti.

V zadnjih dneh se je še enkrat pokazalo, kaj pomeni biti policist. Policisti niso v udobju političnih kabinetov, kjer se odgovornost prelaga iz sestanka na sestanek. So na ulici, v neposrednem stiku z nasiljem, tveganjem in nepredvidljivimi situacijami, kjer se o življenju in smrti ne odloča z zamikom, temveč v delčku sekunde. Prav zato je odnos vlade do policistov toliko bolj neodgovoren: dobesedno podcenjuje ljudi, od katerih je odvisna varnost vseh.

Vlada rada govori, da je treba izboljšati položaj tam, kjer ni kadra. Pri policiji, kjer kadra kronično primanjkuje, pa dela ravno nasprotno. Najprej poklic razvrednoti, nato ignorira opozorila, potem zavlačuje z rešitvami, na koncu pa bo najbrž spet ugotavljala, da “izzivi ostajajo”. Seveda ostajajo. Ker jih vedno in znova proizvaja sama!

Zato to ni več zgolj vprašanje plač. To je vprašanje, ali podpis vlade v tej državi sploh še kaj pomeni. Če ga ne spoštuje niti vlada sama, potem državljanom sporoča nekaj zelo nevarnega: da so zaveze stvar trenutnega političnega udobja in ne resne odgovornosti.

Ko država začne relativizirati lastne dogovore, ne razkraja le pogajanj. Razkraja zaupanje. In ko razvrednoti policista, ne poniža le zaposlenega. Poniža funkcijo države.

Od policistov država vsak dan zahteva brezpogojno spoštovanje zakonov, pravil in postopkov. Vlada pa sama ni pripravljena spoštovati niti dokumenta, ki ga je sprejela in podpisala kot zavezujočega.

Ko vlada molči pred stavko, ne kaže moči. Kaže praznino. Kaže nemoč. Kaže, da nima ne vizije ne resnega načrta. In kar je najhuje – kaže, da sploh ne razume razsežnosti problema, ki ga je ustvarila sama.

To je razlog za stavko. In ta račun bo zaradi vladne arogance prej ali slej plačala država.