Izredni nadzor nad delom policije glede potencialne grožnje nasilja v šolah – zahteva

Policijski sindikat Slovenije je na ministra za notranje zadeve, g. Boštjana Poklukarja v zvezi izrednega nadzora nad delom policije glede potencialne grožnje nasilja v šolah naslovil zahtevo.

Avg 2, 2024 - 14:14
 295
Izredni nadzor nad delom policije glede potencialne grožnje nasilja v šolah – zahteva

Spoštovani minister.

Na podlagi vaše odredbe je Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN) opravil izredni nadzor nad delom policije glede potencialne grožnje nasilja v šolah. DPDVN je tako z nadzorom ugotavljal zakonitost, strokovnost..., pri opravljanju nalog policije v zvezi z dogodkom    2. aprila letos, ko je na spletnem portalu 24ur.com ob novici o streljanju v osnovni šoli na Finskem uporabnik objavil komentar »10. aprila bo pa pri nas«.

Kot izhaja iz uradnega obvestila MNZ je navedeni nadzor pokazal različne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu policije. Kot ključno povzemamo, da so nadzorniki ugotovili nepravilnosti, ki se nanašajo na nestrokovno in nedosledno delo znotraj Uprave kriminalistične policije pri evidentiranju ter poslovanju s to informacijo. Kot dejstvo je navedeno, da znotraj Uprave kriminalistične policije niso pravilno reagirali ob prvi prijavi te informacije. Posledično je bila v nadaljevanju reakcija policije neustrezna. Nepravilnosti so se odrazile v nedoslednem opravljanju vodstvenih nalog strokovnih služb Uprave kriminalistične policije in izvedbi takojšnje, hitre in skrbne policijske preiskave. Policija je prve neposredne aktivnosti za ugotovitev avtorja spornega zapisa izvedla šele sedmi dan po pridobljeni prvi informaciji, se pravi 2. aprila. Razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je policija ugotovila šele 11. aprila 2024, torej en dan po spornem datumu. Nadalje ste predstavili, da je iz nekaterih ravnanj policistov mogoče zaznati razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zato ste navedeno poročilo o nadzoru odstopili Specializiranemu državnemu tožilstvu, OPPUOPP, ki je pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. Poleg še nekaterih drugih podrobnosti in posebnosti ste zaradi ugotovljenih nepravilnosti policiji že izdal usmeritve in obvezna navodila za njihovo odpravo.

Ker je Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: PSS) v zadnjem času obveščen o vse več in vse močnejših »pritiskih« na policiste, in ob nerazumnem molku vodstva policije, smo zato dolžni zavarovati pravice članov in temu vsled  zahtevamo, da nam v najkrajšem možnem času podate konkretne podatke na spodaj navedena dejstva, kar nam bo omogočilo učinkovito varstvo pravic izpostavljenih članov.  V ta namen smo preučili poročilo, zakonodajo, javne objave in obvestila oz. pisanja članov PSS, ki niso upoštevani v spornem poročilu, pa menimo, da lahko bistveno vplivajo na zavarovanje pravic naših članov. Zato za objektivno prikazovanje dejstev navajamo naslednje naše ugotovitve:

1.      Res je nadzor in tudi zapis ugotovitev v poročilo o nadzoru povsem zakonita in legitimna pravica delodajalca, vendar pa tokrat preseneča način podajanja ugotovitev kakor tudi podajanje osebnih podatkov kriminalista, ki naj bi domnevno storil očitane nepravilnosti. Ker je DPDVN ugotovitve nadzora podajal tendenciozno in s čustvenim nabojem[1], smo dolžni opozoriti, da gre pri ugotovitvah nadzora za prvinsko zaznavanje okoliščin dogodka s strani nadzornikov. Potrebno je poudariti, da ne gre za meritorno odločbo ali sodbo državnega organa, ki bi bil dolžan postopati v skladu z določenimi dokaznimi standardi, zato tudi poročilo ni mogoče instančno presojati in posledično ne uživa stopnje prepričanja ali gotovosti, kar pa bi po našem mnenju bilo potrebno upoštevati pred tendencioznim prikazovanjem domnevnih nepravilnosti.

 

2.      Iz poročila izhaja, da je urednik portala 24ur.com o navedeni grožnji obvestil dve varnostni instituciji, kar sta pravno formalno lahko le SOVA in OVS MORS. Navedeni instituciji imata izrecne zakonske pristojnosti in obveznosti na področju obveščanja funkcionarjev, kar pa ni zajeto v spornem poročilu in po našem mnenju lahko bistveno spremeni ugotovitve nadzornikov iz poročila.   

 

3.      6. člen ZSOVA določa, da agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre.

 

4.      2. odst. 33. člena ZObr določa, da OVS MORS s pomembnejšimi ugotovitvami seznanja ministra, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade tudi druge organe.

 

5.      16. člen Zakona o državni upravi določa, da minister vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.

 

6.      17. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji določa, da policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.

 

Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva predvidevamo, da ste bili v času od 2.4.2024 do 5.4.2024 (eventualno do 11.4.2024) kot pristojni minister obveščeni s potencialno grožnjo s strani obeh navedenih varnostnih institucij. Nadalje predvidevamo, da ste v skladu s 4. členom ZODPol in v povezavi s 3. odst. 23. člena ZDU v tem »kritičnem« času policiji tudi podali ustrezna navodila za delo oziroma posamične usmeritve. Zato vas pozivamo, da nas za objektivno oceno »ugotovitev« iz poročila v smislu presojanja predstavljenih nepravilnosti izpostavljenih članov PSS  in za zavarovanje njihovih pravic, seznanite:

1.      z vsebino odločitev, ki ste jih sprejeli v dneh od 2.4.2024 do 5.4.2024 (eventualno do 11.4.2024), ko ste bili s strani prej navedenih varnostnih institucij obveščeni o potencialni grožnji na šolah, in

 

2.      z vsebino navodil, ki ste jih dali policiji v dneh od 2.4.2024 do 5.4.2024 (eventualno do 11.4.2024), ko ste bili s strani prej navedenih varnostnih institucij obveščeni o potencialni grožnji na šolah, in

 

3.      z vsebino navodil ali usmeritev za delo policistom, ki vam jih je predstavil generalni direktor policije v dneh od 2.4.2024 do 5.4.2024 (eventualno do 11.4.2024), ko ste bili s strani prej navedenih varnostnih institucij obveščeni o potencialni grožnji na šolah.

 

Znano vam je, da v skladu z določili Zakona o javnih uslužbencih (in določili  Zakona o delovnih razmerjih), delavci oz. javni uslužbenci (tudi policisti) opravljajo dela po navodilih delodajalca. Ker potencialno grožnjo na šolah, ki je bila ocenjena kot resna, razumemo kot izjemno pomembno in odgovorno dejstvo, ki ima lahko neslutene posledice tako v državi kot tudi širše, saj sta o zadevi bili obveščeni obe varnostni instituciji in posledično so morali biti obveščeni tudi pristojni ministri (v takojšnjem času), potrebujemo za varstvo pravic izpostavljenih članov vsebino izdanih navodil in/ali usmeritev oziroma katere odločitve je sprejel delodajalec v dneh od 2.4.2024 do 5.4.2024 (eventualno do 11.4.2024), po tem, ko je bil obveščen in pojasnilo komu ter kako jih je posredoval v izvajanje zaposlenim.

 

Nerazumno iz vidika pravic iz delovnega razmerja je, da se izpostavljenega člana PSS bremeni nevestnega dela, ko pa je prejel »zaslonsko sliko« zapisa v obliki grožnje po komunikacijskem kanalu, ki je neuraden in se uporablja na svetovnem spletu in ob dejstvu, da imata varnostni instituciji jasne zakonske obveznosti obveščanja funkcionarjev oz. delodajalca. Zato smo prepričani, da sta varnostni instituciji odgovorneje oz. resneje ter v skladu s svojimi zakonskimi obveznostmi obveščali pristojne ministre ali celo predsednika vlade, kar pa po našem mnenju bistveno spremeni »očitke« iz poročila o nepravilnostih pri ravnanju izpostavljenega člana PSS.

O naših nadaljnjih aktivnosti vas bomo ustrezno obveščali. 



[1] Kot primer naj navedemo, da ko policija poroča o osumljencih kaznivih dejanj, za katere je že podan utemeljen sum (torej že izveden postopek presojanja celotnega zbranega gradiva in obstaja torej že močno osredotočen sum na konkretno osebo), to počne na način, da ne posreduje niti inicialk osumljenca, vse to pa zaradi varstva osebnih podatkov. Tako obstaja sedaj temeljno vprašanje, ali takšnih pravic ne uživa kriminalist zgolj zato, ker je zaposlen v policiji? (Žal ali na srečo) Ustava RS ne razlikuje med kriminalisti in preostalimi državljani.