Predlog Načrta potreb po izobraževanju v Policiji v letu 2026 – MNENJE

V Policijskem sindikatu Slovenije (v nadaljevanju: PSS) smo preučili predlog Načrta potreb po izobraževanju v Policiji v letu 2026, odločitev vodstva Policije ter posredovane podatke o potrebah notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave in policijskih uprav. Pri presoji smo upoštevali tudi mnenje PSS št. PSS-15/2025-52 z dne 26. 5. 2025, odgovor MNZ št. 1000-8/2024/30 z dne 17. 6. 2025 ter podatke o izvajanju višješolskega študijskega programa Policist.

PSS predloga v sedanji obliki ne podpira. Predlog ne izkazuje, da bo predvideni obseg vpisa in izobraževanja zagotovil potrebno število novih policistov, ne vsebuje večletne kadrovske projekcije in ne določa konkretnih ukrepov, s katerimi bo delodajalec povečal zanimanje ustreznih kandidatov za zaposlitev v Policiji.

1. Načrtovanih 300 mest v programu izobraževanja ne pomeni 300 novih policistov

Iz predloženih dokumentov izhaja, da ima Višja policijska šola možnost v začetni letnik vpisati največ 300 rednih kandidatov, vendar končno število novih študentov ob pripravi načrta še ni bilo določeno. Približno 180 kandidatov, navedenih v dokumentaciji, se nanaša na študente 11. generacije, ki naj bi nadaljevali izobraževanje v drugem letniku. Poročilo o delu Policije za leto 2025 prikazuje naslednje podatke o rednem študiju:

* Podatka 0 oziroma 0,0 za generaciji 2024 in 2025 ne pomenita neuspešnosti, temveč da izobraževanje ob zajemu podatkov še ni bilo zaključeno.

Podatki za leto 2025 kažejo določen napredek: vpisanih je bilo 198 kandidatov, kar je 30 več kot leta 2024 oziroma približno 17,9 % več, od tega se bo približno 180 kandidatov vpisalo v 2. letnik. Vendar je bilo tudi ob tem izboljšanju v 2025 nezasedenih 102 od 300 razpoložljivih mest, torej 34 % največje dovoljene zmogljivosti. Povprečni vpis v obdobju 2022–2025 je znašal približno 170 kandidatov na leto oziroma le 56,6 % zmogljivosti 300 mest. Hkrati podatek o 269 vpisanih v letu 2021 kaže, da bistveno višji vpis ni zgolj teoretična možnost.

Pri oceni kadrovskega učinka ni mogoče upoštevati samo števila vpisanih. Ponderirani delež uspešnosti zaključenih generacij, vpisanih v letih 2020–2023, znaša približno 75,4 %. Če bi se takšen delež zgolj orientacijsko ponovil pri 198 vpisanih kandidatih, bi študij uspešno zaključilo približno 149 kandidatov. PSS tega ne predstavlja kot napoved, temveč kot prikaz, zakaj števila vpisanih ni mogoče enačiti s številom policistov, ki bodo po končanem izobraževanju dejansko razpoložljivi za delo.

Uradni dokumenti poleg tega uporabljajo različne presečne podatke: v letu 2025 je bilo vpisanih 198 kandidatov, Načrt dela Policije za leto 2026 navaja 191 kandidatov 11. generacije v prvem letniku, aktualni predlog pa za nadaljevanje v drugem letniku upošteva približno 180 kandidatov. Takšno zmanjševanje je lahko posledica različnih datumov zajema in osipa, vendar mora biti v načrtu jasno pojasnjeno. Načrt mora zato ločeno prikazati začetni vpis, trenutno število aktivnih študentov, prehod v drugi letnik in število uspešnih diplomantov.

Bistveni problem tako ni formalna možnost vpisa do 300 kandidatov, temveč dejstvo, da Policija te zmogljivosti dalj časa ne zapolni in da končni kadrovski učinek zaradi osipa ostaja še nižji.

2. Načrt ne odgovori, ali bo vpis pokril kadrovski primanjkljaj

Predlog ne vsebuje podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali bo tudi ob morebitnem vpisu vseh 300 kandidatov zagotovljeno zadostno število novih policistov. Prejetemu gradivu namreč ni priloženo in zato ostaja neprikazano:

-         število sistemiziranih, zasedenih in nezasedenih policijskih delovnih mest po posameznih policijskih upravah in ključnih organizacijskih enotah;

-         predvideno število upokojitev, odpovedi, premestitev, zdravstvenih omejitev in drugih odhodov v času trajanja izobraževanja;

-         pričakovani osip v izbirnem postopku, med izobraževanjem in pred začetkom dela;

-         število kandidatov, ki bodo po zaključku študija dejansko sklenili oziroma nadaljevali delovno razmerje v Policiji;

-         neto kadrovski učinek posamezne generacije po letih in območjih.

Brez teh podatkov ni mogoče strokovno oceniti, ali je načrtovani vpis zadosten. Že sama časovna narava programa narekuje, da mora delodajalec potrebe ocenjevati najmanj za obdobje, v katerem se kandidat izobražuje, in za nadaljnja leta, ko naj bi se z njim dejansko popolnjevale enote.

3. Letni načrt mora temeljiti na najmanj petletni kadrovski projekciji

PSS ne nasprotuje letnemu načrtu kot izvedbenemu dokumentu. Nasprotuje pa temu, da je letni načrt pripravljen brez pregledne večletne podlage. Za Policijo, v kateri izobraževanje traja dve leti, odločitve o vpisu pa učinkujejo šele v prihodnjih letih, enoletno načrtovanje ne more biti zadostno.

PSS zato zahteva pripravo najmanj petletnega, vsako leto posodobljenega načrta zaposlovanja, izobraževanja in zadržanja kadra. Načrt mora po posameznih letih in regijah vsebovati najmanj:

-         izhodiščno kadrovsko stanje in stopnjo zasedenosti;

-         projekcijo vseh vrst odhodov;

-         ciljno zmanjšanje števila nezasedenih delovnih mest;

-         potrebno število prijavljenih, izbranih, vpisanih in uspešno diplomiranih kandidatov;

-         predvideno razporeditev po policijskih upravah;

-         prostorske, nastanitvene, pedagoške in finančne zmogljivosti Višje policijske šole;

-         ukrepe za zaposlovanje in zadržanje kadra, nosilce, roke, sredstva ter merljive kazalnike uspešnosti.

Takšen načrt mora biti povezan s srednjeročnim načrtom razvoja in dela Policije, kadrovskim načrtom ter dejanskimi potrebami posameznih policijskih uprav. Šele na tej podlagi bo mogoče določiti, koliko rednih mest izobraževanja je treba zapolniti, ali je treba povečati zmogljivosti ali uporabiti dodatne poti pridobivanja kadra.

4. Poklic policista je treba narediti dejansko konkurenčen

PSS je že v mnenju z dne 26. 5. 2025 opozoril, da načrtovan obseg mest nima pravega pomena, če Policija ne pridobi dovolj ustreznih kandidatov. MNZ je v odgovoru z dne 17. 6. 2025 navedel predvsem število prijav in zaposlitev ter razmere na trgu dela, ni pa predstavil konkretnega, finančno ovrednotenega in časovno opredeljenega načrta ukrepov. Rezultat je, da je bilo v letu 2025 kljub napredku zapolnjenih le 198 od 300 mest.

PSS ne predlaga zniževanja zdravstvenih, psiholoških, varnostnih ali strokovnih meril. Rešitev mora biti povečanje števila primernih kandidatov, ne pa zmanjšanje zahtev za opravljanje odgovornega in nevarnega poklica. To zahteva celovit paket ukrepov, med drugim:

-         konkurenčnejšo začetno plačo kandidata in jasnejšo plačno perspektivo po zaključku študija;

-         posebno denarno nagrado ob prvi zaposlitvi ter nagrade za vztrajanje v Policiji, po primerljivem načelu, kot se uporabljajo pri pridobivanju in zadržanju kadra v Slovenski vojski;

-         večja dostopnost službenih stanovanj, subvencioniranje najemnin in druge nastanitvene ukrepe, zlasti na območjih največjega kadrovskega primanjkljaja;

-         pripravo pravnih podlag za subvencioniranje obresti oziroma stroškov stanovanjskih kreditov ter presojo možnosti ciljnih davčnih olajšav;

-         izvedbo zakonsko že predvidenega sistema štipendij za delo v policiji na podlagi 96.a člena ZODPol, zlasti z vključitvijo ustreznih dijakov v štipendiranje že v šolskem letu 2026/2027, ter pomoč pri pridobitvi vozniškega dovoljenja in drugih zahtevanih pogojev;

-         organizirano in brezplačno pripravo kandidatov na preizkus telesnih zmogljivosti, ne da bi se zniževala merila;

-         hitrejši, časovno predvidljiv in kandidatu prijaznejši izbirni postopek ter več vstopnih rokov, kadar je to organizacijsko mogoče;

-         jasno karierno pot, pregledne možnosti napredovanja ter izboljšanje pogojev dela in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;

-         stalno spremljanje razlogov, zaradi katerih kandidati ne zaključijo izbirnega postopka, ne vstopijo v študij ali izobraževanje predčasno opustijo.

PSS posebej opozarja, da štipendiranje za delo v policiji ni nova sindikalna pobuda, temveč ukrep, za katerega je zakonodajalec z 96.a členom ZODPol že vzpostavil izrecno zakonsko podlago. Ta določa možnost podeljevanja štipendij za delo v policiji, sklenitev pogodbe o štipendiranju ter obveznost ministra, da podrobneje uredi pogoje, merila in postopek podeljevanja, višino štipendij in dodatkov ter pravice in obveznosti Policije in štipendistov. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I) je bil objavljen 6. 11. 2025 in je začel veljati 21. 11. 2025. Po prvem odstavku 40. člena ZODPol-I bi moral minister izvedbeni predpis izdati v šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej najpozneje do 21. 5. 2026. Po uradno objavljenem stanju na portalu eUprava je Pravilnik o štipendijah za delo v policiji še vedno evidentiran kot predlog v medresorskem usklajevanju in pri Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Zakonska podlaga torej obstaja, vendar zaradi nedokončane izvedbene ureditve še ni operativno uresničena.

Takšna zamuda, glede na izrazito pomanjkanje kandidatov, ni sprejemljiva. PSS zato ne predlaga novega štipendijskega ukrepa, temveč zahteva takojšnjo izvedbo že sprejete zakonske rešitve: dokončanje in uveljavitev pravilnika, zagotovitev proračunskih sredstev, pripravo načrta štipendiranja ter pravočasno objavo javnega razpisa. Vse aktivnosti je treba izvesti tako, da se, kolikor je še časovno izvedljivo, s štipendiranjem dijakov začne že v šolskem letu 2026/2027. Štipendiranje mora biti del načrtnega oblikovanja prihodnjega kadrovskega bazena in ne nadomestilo za izboljšanje plač, stanovanjskih možnosti in drugih pogojev dela.

PSS se sicer zaveda, da posebne denarne nagrade, davčne olajšave ali subvencioniranje stanovanjskih kreditov lahko zahtevajo zakonske, podzakonske in proračunske spremembe. Vendar pa to ne more biti razlog za opustitev njihove obravnave, temveč razlog, da MNZ pripravi konkretne predloge in jih predloži Vladi Republike Slovenije.

5. Kandidat mora vnaprej poznati najmanj predvideno regijo nadaljnjega dela

Pomemben element privlačnosti zaposlitve je predvidljivost kraja dela po končanem izobraževanju. Kandidat bi moral biti že ob vključitvi v izobraževanje oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe seznanjen, na katerem območju bo po uspešnem zaključku študija predvidoma nadaljeval delo. Ni nujno, da je v tej fazi določena konkretna policijska postaja, določena pa bi morala biti najmanj ena predvidena regija oziroma ena ali dve možni policijski upravi.

Takšen pristop je po oceni PSS izvedljiv. Javna objava za 12. generacijo že vnaprej določa predvidene deleže kandidatov po posameznih policijskih upravah, med drugim 55 % za PU Ljubljana, 15 % za PU Celje in nadalje deleže za druge policijske uprave. Če delodajalec lahko vnaprej načrtuje regionalno porazdelitev celotne generacije, lahko ob izbiri kandidatu predstavi tudi realno eno ali dve možni območji njegovega nadaljnjega dela.

Vnaprejšnja informacija kandidatu omogoča, da se zavestno odloči, ali je pripravljen na vsakodnevno vožnjo čez večji del države, selitev ali drugo ureditev bivanja. Če kandidat že ob vstopu v izobraževanje ve, da bo po zaključku študija predvidoma delal daleč od kraja bivanja, je to njegova informirana odločitev. Naknadna in nepričakovana razporeditev na drugi konec Slovenije namreč (dokazano) zmanjšuje zaupanje, povečuje tveganje odhoda in lahko izniči učinek celotnega izobraževanja.

Pri določanju predvidene regije je treba upoštevati kadrovske potrebe Policije, kraj bivanja kandidata, njegove utemeljene osebne okoliščine ter možnosti nastanitve. Predvidena regija ne pomeni absolutnega jamstva nespremenljive razporeditve, vendar morajo biti morebitna odstopanja objektivno utemeljena, kandidat pa mora biti z njimi pravočasno seznanjen. Kadar je predvidena zaposlitev bistveno oddaljena od kraja bivanja, mora delodajalec ponuditi tudi možnost ustrezne nastanitvene in druge podporne ukrepe.

Predvidljivost območja zaposlitve ni ovira za kadrovsko načrtovanje, temveč njegov sestavni del. Za kandidata pomeni pomembno zaposlitveno varnost, za Policijo pa zmanjšuje tveganje, da bo po izobraževanju pridobljen kader (pre)hitro izgubila.

6. Napotitve na zunanje izobraževalne institucije ostajajo nesprejemljivo omejene

V letu 2025 so NOE GPU in policijske uprave izkazale potrebe za napotitev 28 javnih uslužbencev, sprva pa sta bili odobreni le dve napotitvi; načrt je bil pozneje dopolnjen še z enim mestom za magistrski študij strateškega upravljanja meja, ki ga je financirala agencija Frontex. PSS je že takrat zahteval vsebinski kadrovski načrt razvoja zaposlenih, enotno metodologijo, transparentna merila, strokovno obrazložitev odločitev in povečanje sredstev.

V letu 2026 so organizacijske enote izkazale potrebe za 23 javnih uslužbencev, v predlog pa je vključena samo ena napotitev – s področja računalništva in spletnih tehnologij. To kaže, da predlogi PSS iz leta 2025 niso bili vsebinsko izvedeni in da se nesprejemljiva restriktivna praksa nadaljuje.

Pavšalno sklicevanje na to, da so v posameznih enotah že zaposleni javni uslužbenci z enako ali višjo ravnjo izobrazbe, ne zadošča. Za vsako zavrnjeno potrebo mora biti pojasnjeno, ali obstoječi zaposleni izpolnjujejo zahtevano smer izobrazbe, kompetence, izkušnje in druge pogoje, ali so razpoložljivi za premestitev ter ali jih Policija dejansko namerava premestiti. Če premestitev ni predvidena ali mogoča, njihovega obstoja ni mogoče uporabljati kot razlog za zavrnitev izobraževanja drugih zaposlenih.

Posebej nerazumljivo je, da pri predlogu za avtoservisni menedžment Policija sama ugotavlja, da med 34 zaposlenimi z najmanj višješolsko izobrazbo ni nobenega avtoservisnega inženirja, napotitve pa kljub temu ne predlaga. Enako ni pojasnjena opustitev magistrskega študija strateškega upravljanja meje v okviru Frontexa s predvidenimi stroški 0 EUR, čeprav je bil primerljiv študij v letu 2025 naknadno vključen v načrt.

7. Predlog je treba dopolniti (še) pred sprejetjem

Predlog je bil sindikatoma posredovan 13. 7. 2026, po preteku več kot polovice koledarskega leta, na katerega se formalno nanaša, pri čemer končno število novih študentov še ni bilo znano. Sindikat je bil tako pozvan, naj poda mnenje o dokumentu, katerega najpomembnejši kadrovski podatek še ni določen. Takšen postopek ne omogoča pravočasnega in vsebinsko učinkovitega socialnega dialoga.

Letni načrt bi moral biti pripravljen dovolj zgodaj, da se lahko ukrepi za pridobivanje kandidatov, zagotavljanje proračunskih sredstev, nastanitev, organizacijo študija in regionalno razporeditev izvedejo pred objavo razpisa in začetkom izobraževanja, ne pa šele po zaključku glavnega prijavnega roka.

8. Zahteve Policijskega sindikata Slovenije:

Glede na vse navedeno v PSS zahtevamo, da se:

1. Načrt dopolni in dopolnjuje z dejanskim številom prijavljenih kandidatov za študijsko leto 2026/2027 ter podatki o njihovem napredovanju skozi posamezne faze izbirnega postopka.
2. Jasno loči največjo dovoljeno zmogljivost, dejanski začetni vpis, trenutno število aktivnih študentov, prehod v drugi letnik in pričakovano število diplomantov.
3. Pojasni zmanjšanje števila kandidatov 11. generacije od 198 vpisanih do približno 180 predvidenih študentov drugega letnika.
4. Pripravi najmanj petletni, letno posodobljen načrt zaposlovanja, izobraževanja in zadržanja kadra z regionalnimi projekcijami in neto kadrovskimi učinki.
5. Predstavi konkretne ukrepe za povečanje zanimanja za policijski poklic in njihovo finančno ovrednotenje, vključno z višjo začetno plačo, zaposlitvenimi in zadrževalnimi nagradami, stanovanjskimi ukrepi, izvedbo sistema štipendij iz 96.a člena ZODPol ter drugimi bonitetami.
6. Nemudoma dokonča in sprejme Pravilnik o štipendijah za delo v policiji, zagotovi potrebna proračunska sredstva, pripravi načrt štipendiranja in objavi javni razpis tako, da se, kolikor je še časovno izvedljivo, s štipendiranjem dijakov začne že v šolskem letu 2026/2027.
7. Pripravi predloge potrebnih zakonskih, podzakonskih in proračunskih podlag za druge ukrepe, ki jih ni mogoče uvesti z internimi akti.
8. Vzpostavi sistem, po katerem bo kandidat že ob vključitvi v izobraževanje seznanjen z eno ali dvema predvidenima regijama oziroma policijskima upravama nadaljnjega dela.
9. Ponovno preuči vseh 23 predlogov za izobraževanje v zunanjih institucijah in za vsakega poda individualno, preverljivo obrazložitev na podlagi enotnih meril.
10. Se vsebinsko opredeli do neizvedenih predlogov PSS iz mnenja št. PSS-15/2025-52 z dne 26. 5. 2025.

PSS ponovno poudarja, da kadrovskega primanjkljaja ni mogoče odpravljati z vsakoletnim navajanjem največjega dovoljenega števila vpisnih mest. Potreben je načrt, ki bo odgovoril, koliko policistov Policija dejansko potrebuje, koliko zaposlenih bo v prihodnjih letih izgubila, koliko kandidatov mora zato pridobiti in uspešno izobraziti ter kaj bo država konkretno storila, da bo zaposlitev v Policiji dovolj privlačna in predvidljiva.

Napredek z 168 vpisanih kandidatov v letu 2024 na 198 v letu 2025 je pozitiven, vendar ne odpravlja temeljnega problema: tudi v letu 2025 je ostala nezasedena več kot tretjina razpoložljivih mest, končni kadrovski učinek pa bo zaradi osipa še nižji. Posebej nesprejemljivo je, da ob takem kadrovskem primanjkljaju še ni operativno izveden niti sistem štipendij, za katerega že obstaja izrecna zakonska podlaga. Brez dodatnih sistemskih ukrepov in dejanske izvedbe že sprejetih rešitev ni stvarne podlage za pričakovanje, da bo Policija v naslednjih letih zapolnila obstoječi kadrovski primanjkljaj.

Dokler predlog ne bo dopolnjen z večletno kadrovsko projekcijo, merljivimi ukrepi za pridobivanje in zadržanje kadra, predvidljivo regionalno zaposlitvijo kandidatov ter obrazloženimi odločitvami o vseh oblikah izobraževanja, PSS z njim ne soglaša.

                                                                                                                                                       Rok Cvetko

                                                                                                                                                       PREDSEDNIK

POSLANO:

-         Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Sekretariat – Urad za organizacijo in kadre, po e-pošti;

-         Franci Matoz, minister za notranje zadeve in javno upravo, po e-pošti;

-         Danijel Lorbek, v. d. generalnega direktorja policije, po e-pošti;

-         Mitja Perko, pooblaščenec generalnega direktorja policije za stike s sindikatoma, po e-pošti.

SKLICEVANI DOKUMENTI IN JAVNI VIRI:

1. MNZ, dokument št. 1000-8/2025/23 (1503-03) z dne 13. 7. 2026.
2. Policija, dokument št. 604-1139/2025/4 (206-13) z dne 10. 7. 2026.
3. PSS, mnenje št. PSS-15/2025-52 z dne 26. 5. 2025.
4. MNZ, odgovor št. 1000-8/2024/30 z dne 17. 6. 2025.
5. Poročilo o delu Policije za leto 2025 – podatki o rednem študiju programa Policist.
6. Načrt dela Policije za leto 2026: uradni dokument Policije
7. Javna objava za sklenitev delovnega razmerja s kandidati za policiste in vpis v program Policist, št. 1100-1/2026: GOV.SI
8. Ureditev posebnih denarnih nagrad in ugodnosti pri zaposlovanju v Slovenski vojski: PISRS in uradna predstavitev MORS
9. ZODPol-I, zlasti 30. in 40. člen: Uradni list RS, št. 85/2025
10. Pravilnik o štipendijah za delo v policiji – uradno objavljeno stanje predloga: eUprava, evidenca 2026-1711-0005