Poziv za zagotovitev nadaljevanja pogajanj za rešitev stavkovnih zahtev Policijskega sindikata Slovenije

Spoštovani gospod minister,

Policijski sindikat Slovenije vas kot ministra, pristojnega za področje notranjih zadev, poziva, da Vladi Republike Slovenije nemudoma predlagate oblikovanje oziroma zagotovitev nadaljnjega delovanja vladne pogajalske skupine s polnim mandatom za pogajanja s Policijskim sindikatom Slovenije glede reševanja stavkovnih zahtev in z njimi povezanih odprtih vprašanj, ki neposredno vplivajo na delovne pogoje, socialni položaj, motivacijo zaposlenih in kadrovsko stabilnost Policije.

PSS je s sklepom z dne 2. 3. 2026 napovedal stavko zaposlenih v Policiji zaradi uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela. Stavka se je začela 12. 3. 2026 in, ker stavkovne zahteve niso bile razrešene, še vedno traja. Gre torej za aktivno stavko, ne zgolj za napovedan ali potencialen kolektivni spor.

Stavkovne zahteve se nanašajo predvsem na neizpolnjene zaveze in nerešena vprašanja s področja Kolektivne pogodbe za dejavnost javnega reda in varnosti, plačnega sistema, delovne uspešnosti, letnih dopustov ter plačila povečanega obsega dela in posebnih obremenitev. V sklepu o napovedi stavke je PSS že takrat izrecno predlagal, da Vlada Republike Slovenije z imenovanjem vladne pogajalske skupine s polnim mandatom takoj pristopi k sporazumnemu reševanju stavkovnega spora.

Prejšnja Vlada Republike Slovenije je za reševanje stavkovnih zahtev imenovala pogajalsko skupino, vendar stavkovne zahteve do nastopa aktualne Vlade Republike Slovenije niso bile razrešene. Z nastopom mandata 4. 6. 2026 je aktualna Vlada Republike Slovenije kot nosilka izvršilne oblasti prevzela tudi dolžnost nadaljnjega reševanja začete stavke in nerešenih stavkovnih zahtev. Menjava vlade ne pomeni prenehanja stavke, prenehanja stavkovnih zahtev ali prenehanja dolžnosti sporazumnega reševanja nastalega spora.

Pri tem posebej poudarjamo, da je stavka zakonito sredstvo za varstvo ekonomskih in socialnih pravic ter interesov zaposlenih. Zakon o stavki določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je stavka napovedana, od dneva napovedi stavke in med stavko poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Pri stavki v državnih organih je zaradi narave javne oblasti še toliko pomembneje, da pri reševanju sodelujejo pooblaščeni predstavniki, ki imajo dejanski mandat za pogajanja in sprejemanje odločitev.

Zato zagotovitev vladne pogajalske skupine s polnim mandatom ni vprašanje politične naklonjenosti ali protokolarne vljudnosti, temveč nujen izvedbeni pogoj za izpolnitev zakonske dolžnosti sporazumnega reševanja stavke. Brez pooblaščenih sogovornikov z jasnim mandatom pogajanja niso dejansko mogoča, stavkovni spor pa se ne rešuje, temveč se objektivno podaljšuje.

PSS se zaveda, da je bilo z oblikovanjem novega ministrstva, ki združuje področja treh dosedanjih ministrstev, prevzetih veliko zahtevnih nalog, odprtih organizacijskih vprašanj in nujnih prioritet. Razumemo, da vzpostavitev delovanja takšnega ministrstva zahteva dodaten čas, usklajevanje in napor. Vendar pa reorganizacija ministrstva in obseg drugih nalog ne moreta biti razlog, da se reševanje že začete stavke in stavkovnih zahtev zaposlenih v Policiji odloži za nedoločen čas.

Prav nasprotno: ker stavkovne zahteve neposredno zadevajo delovanje Policije, kadrovsko vzdržnost sistema in zaupanje zaposlenih v državo kot delodajalca, bi moralo biti njihovo reševanje ena od prednostnih nalog Vlade Republike Slovenije in ministrstva. To še posebej velja ob dejstvu, da se resno kadrovsko stanje v Policiji že dlje časa izpostavlja tako znotraj sistema kot v javnosti.

Kadrovska problematika v Policiji se ne kaže več zgolj v številu nezasedenih delovnih mest. Kaže se v zmanjšanem zanimanju za policijski poklic, odhodih iz sistema, preobremenjenosti zaposlenih, slabšanju motivacije ter občutku, da posebnosti, omejitve in odgovornosti policijskega dela niso ustrezno vrednotene. Plače, dodatki, pogoji dela, delovni čas, počitki, letni dopusti, karierni razvoj in spoštovanje sklenjenih dogovorov so med ključnimi dejavniki, ki odločilno vplivajo na to, ali se bodo ljudje za policijski poklic sploh odločali in ali bodo v sistemu ostali dolgoročno.

Zato PSS poudarja, da reševanje stavkovnih zahtev ni ločeno od kadrovske politike, temveč je njen bistveni del. Kadrovske krize v Policiji ni mogoče preseči zgolj z javnimi pozivi k pripadnosti, z dodatnim obremenjevanjem obstoječega kadra ali s posameznimi organizacijskimi ukrepi. Zaposleni morajo imeti realen razlog, da v sistemu ostanejo: pravično plačilo, urejene pogoje dela, pravno varnost, spoštovanje sklenjenih dogovorov in jasno poklicno perspektivo.

Ob tem opozarjamo, da morebitno enostransko urejanje vprašanj, ki so predmet stavkovnih zahtev, kolektivnih pogajanj ali že sklenjenih dogovorov, ne more nadomestiti pogajanj s sindikatom. Vprašanja, ki se nanašajo na plače, uvrstitve delovnih mest, karierni sistem, dodatke, delovni čas, počitke in druge pravice iz delovnega razmerja, morajo biti obravnavana v okviru socialnega dialoga in ob spoštovanju kolektivnopogodbenega urejanja. Enostranski posegi v takšna vprašanja bi lahko dodatno otežili sporazumno rešitev stavke in poglobili nezaupanje zaposlenih.

PSS zato pričakuje, da se aktivna stavka zaposlenih v Policiji ne bo obravnavala kot obrobno, odložljivo ali zgolj administrativno vprašanje. Gre za formalno začeto stavko, v kateri ima Vlada Republike Slovenije kot naslovnik stavkovnih zahtev dolžnost aktivno, vestno in brez nepotrebnega odlašanja pristopiti k njenemu reševanju. Molk, odlašanje ali nadomeščanje pogajanj z enostranskimi sistemskimi ukrepi ne bi pomenili reševanja stavke, temveč njeno poglabljanje.

PSS ne nastopa zgolj z opozorili na težave. Za aktualna odprta vprašanja imamo pripravljene konkretne in izvedljive rešitve, ki so pravno, vsebinsko in organizacijsko že v veliki meri razdelane. Ob ustreznem posluhu Vlade Republike Slovenije jih je mogoče začeti preverjati, usklajevati in izvajati v zelo kratkih rokih. Prav zato je zagotovitev vladne pogajalske skupine s polnim mandatom nujen pogoj, da se pogovor začne na konkretni in izvedbeni ravni, ne zgolj na ravni splošnih zagotovil.

Odprta vprašanja, ki jih je treba obravnavati, se nanašajo zlasti na sklenitev tarifnega in normativnega dela KPDJRV, določitev meril in kriterijev za izplačevanje delovne uspešnosti v Policiji, ureditev letnih dopustov, razširitev upravičenosti do plačila povečanega obsega dela in posebnih obremenitev po 74.a členu ZODPol, razširitev dodatka za delo z migranti oziroma tujci, vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev, ki veljajo za policiste, ureditve odstopa od počitkov  ter druga vprašanja, ki neposredno vplivajo na položaj zaposlenih in dolgoročno kadrovsko stabilnost Policije.

Namen tega poziva ni zaostrovanje razmer, temveč vzpostavitev pravočasnega, odgovornega in vsebinskega socialnega dialoga. PSS si želi, da se razlogi za stavko rešujejo sporazumno, z jasno določenimi sogovorniki, roki in mandatom za sprejemanje odločitev. Brez operativne vladne pogajalske skupine s polnim mandatom takšen dialog dejansko ni mogoč.

Zato pričakujemo, da boste Vladi Republike Slovenije nemudoma predlagali oblikovanje oziroma zagotovitev nadaljnjega delovanja vladne pogajalske skupine za reševanje stavkovnih zahtev PSS ter nas v roku osmih dni pisno obvestili o predvidenem nadaljnjem postopku, sestavi oziroma mandatu pogajalske skupine in možnem terminu prvega pogajalskega sestanka.

Prepričani smo, da je hitro in vsebinsko reševanje teh vprašanj v interesu ministrstva, Policije, zaposlenih in javne varnosti kot ene temeljnih funkcij države. Pravočasen začetek pogajanj bi bil jasen signal, da Vlada Republike Slovenije kadrovsko problematiko v Policiji razume kot resno in prednostno vprašanje ter da je pripravljena skupaj s socialnimi partnerji poiskati rešitve, ki bodo imele dejanski učinek v praksi.