Pravica do odklopa - poziv

V Policijskem sindikatu Slovenije smo z ogorčenjem prejeli informacijo, da je Generalna policijska uprava, brez sodelovanja reprezentativnih sindikatov, podala usmeritve in navodila o izvajanju pravice do odklopa, ki je določena v 142.a členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Najprej poudarjamo, da je v 142.a členu ZDR-1 jasno navedeno, da je določanje ukrepov, ki jih mora sprejeti delodajalec, v pristojnosti kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali kolektivne pogodbe ožje ravni. Pred sprejetjem ukrepov je delodajalec dolžan pridobiti mnenje sindikata. Neupoštevanje te obveznosti pomeni resno kršitev določb ZDR-1 glede izvajanja pravice do odklopa in neobveščanja reprezentativnih sindikatov o pravicah iz delovnega razmerja.

Opozarjamo, da je podpis že parafiranega Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND) predvideno za 15. 11. 2024. Ta aneks na splošno ureja pravico do odklopa v javnem sektorju, pri čemer napotuje na podrobnejše urejanje te pravice v kolektivnih pogodbah ožje ravni. S tem je jasno, da to področje ni v pristojnosti delodajalca, niti nima zakonske podlage za samostojno interpretacijo.

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

2. člen (pravica do odklopa)

1. Z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja javnega uslužbenca ter spoštovanja časa počitka, mora delodajalec javnemu uslužbencu zagotoviti pravico do odklopa. To pomeni, da javni uslužbenec v času počitka ali upravičenih odsotnosti ni na razpolago delodajalcu in ne opravlja z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije prek digitalnih orodij.
2. Pravica do odklopa vključuje neopravljanje dela ali komunikacije z mobilnimi napravami in drugimi digitalnimi orodji izven delovnega časa.

3. člen (ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa)

1. Delodajalec mora izvajati ukrepe za ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih o pravici do odklopa, vključno z usposabljanjem vodij in navodili zaposlenim.
2. Ukrepi tehnične narave lahko vključujejo samodejne odgovore za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte v delovnem času ter dodatne opomnike glede pravice do odklopa.

Bistvene novosti so, da delodajalec ne more delavcu dati službenega telefona, prenosnega računalnika ali drugih naprav in od njega zahtevati, da je dosegljiv ali se odzove za opravljanje dela prek teh sredstev. V primerih, ko so izpolnjeni vsi zakonski in kolektivni pogoji, lahko delodajalec uslužbencem sicer odredi pripravljenost, vendar le v skladu z veljavno zakonodajo.

4. člen (prepoved negativnih ukrepov)

Javni uslužbenec, ki uveljavlja pravico do odklopa, ne sme biti deležen negativnih posledic, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

V okviru pogajanj za Aneks h KPND je bilo pojasnjeno, da klic vodje v primeru nenadne odsotnosti načrtovanega delavca ali nepredvidenega dogodka ne predstavlja kršitve pravice do odklopa. V takih primerih delavec ni dolžan odgovoriti na klic, vendar se lahko, če to želi, odzove in pride na delo zaradi spremembe razporeda. Prav tako delodajalec nima pravice delavcu naložiti obveznosti stalne dosegljivosti.

Prav tako izrecno nasprotujemo določanju pripravljenosti na lokalnem nivoju in dodeljevanju policistov za delo na območju celotne policijske uprave, zunaj njihovega delovnega področja in enote zaposlitve (s tem se krši Direktiva o predvidljivih pogojih dela, ZDR-1 ter sodna praksa Vrhovnega sodišča (VSRS sodba VIII Ips 23/2016)).

Glede na navedeno vas v duhu socialnega dialoga pozivamo, da vse svoje usmeritve in navodila glede pravice do odklopa prekličete in se pred nadaljnjimi koraki posvetujete z reprezentativnimi sindikati.