Povečan obseg dela - ponovni poziv

V zvezi z odzivom MNZ na poziv PSS, naveden v zvezi, ki se nanaša na opravljanje nalog v  projektni skupini za izvajanje EU projekta -  IPA projekt »Krepitev vladavine prava v Severni Makedoniji (EU Support for Rule of Law)«, št. krovne pogodbe IPA/2023/443-718 z dne 08. 05. 2023 in neizplačilom dodatka za povečan obseg dela iz naslova opravljanja nalog iz navedenega projekta, v zvezi z navedbami MNZ, glede ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, po pridobitvi odziva relevantnih NOE, pojasnjujemo sledeče:

1)     Navedena trditev, da niso bili izpolnjeni pogoji iz točke 2. prvega odstavka 2. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08 in 175/20; v nadaljnjem besedilu uredba), ne drži, 

Obrazložitev:

2. člen Uredbe

(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji, ki jih določa zakon, če:

1.    povečan obseg dela opravi pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna;

2.    opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva. 

Uredba v navedeni točki določa, da se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost  iz naslovna povečanega obsega dela, če se opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva. 

Projekt je odobrila Vlada RS in o tem izdala sklep z dne 22.6.2023. 

Uredba določa, da morajo biti sredstva za plačilo povečanega obsega dela zagotovljena in ne nakazana na račun MNZ. Skladno s SSKJ ima beseda "zagotoviti" pomen "narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi". Sredstva za projekt so bila namreč zagotovljena najkasneje z dnem 8.5.2023, ki je določen kot začetek trajanja projekta. 

V zvezi z načrtovanjem sredstva za izvajanje projekta pojasnjujemo, da je potrebno sredstva načrtovati od pripravi proračuna za prihodnji leti. V kolikor le to ni mogoče, je potrebno sredstva zagotoviti znotraj EU sredstev s prerazporeditvijo - gre namreč za princip »zalaganja«. Ko s strani EU prejmemo sredstva za izvajanje projekta skladno s konzorcijsko pogodbo, se le ta knjižijo na podračun, ki je odprt za namen izvajanja projekta.  Glede na porabo sredstev v okviru projekta, se le ta iz podračuna vrnejo v proračun od koncu leta.

Osnova za začetek izvedbe projekta pa je preko Vlade RS odprtje projekta v  NRP, kar se lahko naredi po podpisani konzorcijski pogodbi. 

Nadalje pojasnjujemo, da obveznost sodelovanja pri projektu nastopi že s podpisom partnerske deklaracije, ki jo koordinator predloži projektni prijavi in v kolikor je projekt s strani Evropske komisije odobren, postane partnerstvo zavezujoče. Prijavitelj projekta sklene pogodbo z Evropsko Komisijo (Grant Agreement) in postane koordinator, mi (MNZ RS) pa partnerji v projektu. V Grant Agreementu je tudi določeno trajanje projekta - 8.5.2023 - 7.5.2026, z možnostjo 6-mesečnega podaljšanja. Posledično, vsi stroški, ki nastanejo v obdobju trajanja projekta, so upravičeni stroški.Šele nato se s koordinatorjem začne urejanje razmerij - usklajevanje konzorcijske pogodbe med koordinatorjem in partnerjem in njen podpis. 

2)     Trditev, da je bil predlog za izplačilo del. uspešnosti posredovan za nazaj in to tudi za obdobje, ko sredstva še niso bila zagotovljena, ne drži.  

Uredba namreč določa, da morajo biti sredstva zagotovljena, in ne dejansko nakazana na račun ministrstva. Po našem mnenju gre v tem delu napačno tolmačenje določb Uredbe, dodatno pogojevanje in ustvarjanje nestimulativnega okolja ter dejansko zaviranja izvajanja EU projektov. Potrebno je dodatno izpostaviti, da nastanek obveznosti za plačilo, torej da bo MNZ prejel sredstva, nastane bistveno prej, kot so sredstva dejansko nakazana na račun MNZ. Praviloma takšna obveznost nastane s podpisom pogodbe, ki zavezuje na eni strani MNZ k izvajanju aktivnosti in drugega pogodbenika k zagotovitvi in nakazilu sredstev (in s podpisom pogodbe so sredstva zagotovljena).  Pogodbe imajo običajno določila, da se dejanska izplačila izvedejo v določenem roku (npr. 3 mesece). Posredovanje predlogov za nazaj je bila posledica tega, ker  v skladu z  internim dogovorom znotraj Sekretariata ni »zalaganja« v primeru izplačil POD in je bilo potrebnio počakali nakazilo koordinatorja. 

3)     Navedba, da vodja projekta višine ni usklajeval z neposrednimi vodji javnih uslužbencev, ne drži.

Po pojasnilu, so v noe, v katerih so zaposleni sodelujoči na projektu,  že na začetku izvajanja nalog v okviru POD na obrazec "Dogovor o opravljanju POD", kjer so navedene naloge, opravljene v okviru POD, poleg podpisa vodje projekta in podpisa JU, ki sodeluje v projektu, dodale še novega podpisnika - neposrednega predstojnika, in sicer z namenom, da je neposredni predstojnik seznanjen, katere naloge bo v povečanem obsegu JU  opravljal.

Vodja projekta je tisti, ki dodeljuje naloge, in ki lahko oceni, kako in v kakšnem obsegu so bile naloge opravljene (odziv na trditve glede obsega in vrste nalog). Vsi predlogi za izplačila povečanega obsega dela v letu 2024 so bili podani šele potem, ko so bila prejeta soglasja vodij vseh upravičencev do dodatka. Vendar vsi nadrejeni niso pravočasno posredovali soglasja, da bi lahko v roku za obračun plač, za pretekli mesec, posredovali predlog. S tem je zagotovljena seznanitev nadrejenih, da bodo uslužbenci prejeli predlagani dodatek. Poudarjamo, da se je višina povečanega obsega dela pri nekaterih uslužbencih po pojasnilu predstojnika tudi spremenila oziroma uskladila, kar ovrže trditev, da o tem niso bili seznanjeni oziroma da vodja projekta ni usklajeval višine POD z neposredni vodji.

Tudi na tem mestu poudarjamo, da Uredba ne določba obveznosti usklajevanja višine povečanega obsega dela med vodjo projekta in neposrednim nadrejenim. Gre za dodatno nepotrebno administrativno breme, ki dodatno obremenjuje vodje in kaže na veliko mero nezaupanja v vodje projektov, posledično pa tudi ustvarjanje nestimulativnega okolja ter dejansko zaviranja izvajanja EU projektov.

4)     Glede očitka, da se plačilo delovne uspešnosti predlaga za naloge, ki predstavljajo redne naloge javnih uslužbencev, pojasnjujemo:

Po našem mnenju gre v tem delu za napačno tolmačenje določil Uredbe, ki sicer nikjer izrecno ne določa, za kakšne naloge se lahko izplača delovna uspešnost. Uredba določa merilo, da se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Preseneča nas tolmačenje, da je sporno dejstvo, da se predlogi za izplačilo delovne uspešnosti predlaga za naloge, ki nesporno predstavljajo redne naloge javnih uslužbencev. Logično je pričakovati, da bo javni uslužbenec v okviru svojega dela opravljal naloge, ki so določene v aktu o sistemizaciji, dogovorjene z vodjo ali določene na podlagi drugih pravnih podlag. In nasprotno, nelogično je pričakovati, da bo neposredni vodja ali vodja projektne skupine zahteval od javnega uslužbenca opravo nalog, ki ne sodijo oziroma ne predstavljajo rednih nalog javnega uslužbenca (kot primer bi pomenilo, da bi vodja sektorja naročil tajnici, da naredi analizo stanja prometne varnosti, medtem, ko bi policijski inšpektor izvajal administrativna dela knjiženja). Menimo, da takšno tolmačenje ne vzdrži resne pravne presoje.

Ključno pri predlogih za izplačilo delovne uspešnosti je dejstvo, da je bilo delo dejansko opravljeno in da je delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate (ključni so torej rezultati dela glede na delež realiziranega dela, ki je bil dogovorjen v dogovoru o povečanem obsegu dela). Ker pa gre za opravljanje nalog na podlagi posebnega projekta, predhodno sklenjenega dogovora z javnim uslužbencem za sodelovanje v projektu, lahko obseg nalog, ki jih je javni uslužbenec opravil v okviru projekta, ocenjuje zgolj vodja projekta, ki mu je takšne naloge odredil oziroma določil.

5)     Navodilo vodjem v zvezi z izplačili delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela

V dopisu je navedeno tudi Navodilo vodjem v zvezi z izplačili delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Skladno z določili Uredbe lahko "Pristojni organ lahko z internim aktom podrobneje določi merila in postopek za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela." 

Predlagamo, da se zaradi pravne varnosti in skladnosti Navodila z določbami Uredbe izda ustrezen interni akti, ki bo to področje podrobneje urejal, če za to obstaja potreba.

6)     Glede navedbe, da sredstva za izvajanje projektov še niso bila na voljo, javni uslužbenci pa so naloge, povezane s projektom že izvajali, je bila nekaterim javnim uslužbencem delovna uspešnost (v bistveno nižjem odstotku, ki pa sicer odgovarja obsegu opravljenih nalog) že izplačana iz sredstev prihrankov, nekaterim javnim uslužbencem pa se je v tem obdobju za istovrstne (oziroma tudi iste) naloge odrejalo delo preko polnega delovnega časa.

Navedba ne drži, kar je bilo UOK že pojasnjeno (priloga dopis za UOK z dne 12.2.2024).- - -

Vsled navedenega vas pozivamo k podaji odgovora v roku 8-ih dni od prejema dopisa in k čimprejšnji izvršitvi izplačil povečanega obsega dela za javne uslužbence, ki so opravili delo po navedenem projektu.