Odločba ministra o odobritvi Sprememb in dopolnitev Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja – obvestilo
Obveščamo vas, da je Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, g. Janez Cigler Kralj, kljub nasprotovanju vseh sindikalnih central in posebnem pozivu, da naj ne potrdi sprememb pokojninskega načrta, izdal odločbo, s katero je potrdil Spremembe in dopolnitve Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja.
Če bi upošteval predstavnike sindikatov in ne predstavnike delodajalcev, bi se prehodno obdobje (ki se je iz dveh let zdaj že podaljšalo na šest let) zaključilo s koncem tega leta. Upravičenci bomo tako še naprej prejemali nižje prispevke, sicer pa bi od 1. 1. 2022 naprej v poklicnem zavarovanju ponovno prejemali prispevke po stopnji 9,25% bruto plače.
Na podlagi odločitve ministra se v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2023 še vedno ohranja:
- znižana stopnja prispevka delodajalca 8%, za večino policistk in policistov;
- nekoliko višje stopnje prispevkov za zavarovance, ki se jim do 31. decembra 2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem (niso imeli benificirane dobe) in sicer na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine stopnja 8,2 %, na delovnem mestu iz 3. skupine stopnja 8,4 % in na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine stopnja 8,8 %.
Podatke o pravilni prispevni stopnji v skladu s prejšnjim odstavkom je dolžan Kapitalski družbi d.d. zagotoviti delodajalec in sicer tako, da na obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje za vsakega zavarovanca-člana navede ustrezno prispevno stopnjo. Nerazporejene solidarnostne rezerve (ki so namenjene izplačevanju poklicnih pokojnin upravičencem, ki nimajo dovolj sredstev na računu zavarovanja) se v letu 2022 oblikujejo dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža 0,6 % čiste vrednosti sredstev Sklada.
Iz navedene odločbe izhaja, da minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, g. Janez Cigler Kralj, ni odločal le kot izvrševalec oblasti v državi temveč tudi v vlogi delodajalca, saj so pri njegovi odločitvi pretehtali interesi in koristi delodajalcev (prihranki pri stroških za plače). Prav tako ugotavljamo, da se strokovne analize predvidevanja rasti ali padcev pričakovanih plač in inflacije razlaga tako, kot to ustreza odločevalcem in ne v skladu z dejanskimi pričakovanji.
Zato zaključujemo, da je socialni dialog v tej državi mrtev in velja samo še na papirju. Vsakodnevno spremljamo samo še enoumje aktualne Vlade RS in njenih ministrov, ki nam s svojimi ravnanji kažejo, da pri odločanju ne potrebujejo nikogar in so sami sebi dovolj.