Neustrezne delovne temperature v palači DSU – poziv

S strani članov smo bili obveščeni, da so se s prihodom hladnejših dni in ob hkratnem priporočilu Vlade RS, javni uslužbenci pričeli soočati z absolutno prehladnimi delovnimi prostori v poslovni stavbi na Litostrojski 54  v Ljubljani.  S podobni problemi se soočajo tudi zaposleni na policijskih upravah in policijskih postajah širom države. 

Člani so tako v različnih pisarnah namerili od 16 do 18 stopinj Celzija, kar je bistveno nižje od priporočenih vladnih 19 stopinj Celzija. Posledično so zato nekateri zaposleni pričeli z uporabo različnih grelnih teles, pri čemer šele z uporabo slednjih dosežejo vsaj 20 stopinj Celzija, kolikor to določa minimalni slovenski standard za toplotno udobje. Razlike med pisarnami so precejšnje, saj je mikrolokacija pisarne pri tem bistvenega pomena. 

Določba 25. člena Pravilnika za o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih namreč v 1. odstavku določa, da mora delodajalec zagotoviti »da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu«. Hkrati 2. odstavek istega člena določa, da  »mora za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje«. 

To pomeni, da mora biti temperatura v prostorih najmanj 20 stopinj Celzija, kot to določa slovenski standard za toplotno udobje (izračuni ugotavljanja toplotnega udobja za opravljanje pretežno sedečega pisarniškega dela kažejo, da je najnižja še sprejemljiva temperatura v prostoru, ki bi zagotavljala ustrezno toplotno udobje, 20 stopinj Celzija, priporočljiva oziroma optimalna pa 22 stopinj Celzija). 

Pri tem se je treba zavedati, da večina zaposlenih celotnih 8 ur dela v navedenih temperaturah, ki so nižje od zahtevanih 20 stopinj Celzija, pri čemer to sploh ne bi bilo toliko problematično, v kolikor ne bi šlo za večinoma za pisarniško delo. Namreč tudi bistveno nižje temperature delovnega okolja ne bi bile problematične, v kolikor gre za delo, ki zahteva gibanje oz. gre za kratkotrajna oz. občasna dela pri nižjih temperaturah.  Navedeni javni uslužbenci pa se na omenjeni lokaciji tako niti začasno ne morejo umakniti v toplejši prostor (npr. javni uslužbenci, ki imajo občasno delo na terenu, se imajo možnost ogreti vsaj v službenem vozilu). 

Javni uslužbenci imajo ob kršitvah zagotavljanja zahtevane temperature v delovnih prostorih tako na voljo le dve možnosti: ali skušajo z lastnimi grelnimi telesi zvišati temperaturo prostorov ali pa ne storijo ničesar, kar pa se lahko odrazi  v povečanju odsotnosti zaradi bolezni kot posledici prenizkih delovnih temperatur. Pri tem naj dodamo, da tovrstno znižanje temperatur v delovnih prostorih zato niti ne bo pripomoglo k prihranku stroškov za energijo, saj bo ob uporabi individualnih grelnih teles narasel strošek za drugo vrsto energije in izničil prihranke pri centralnem ogrevanju. Opozoriti pa želimo, da dokler se ne zagotovi primerne temperature na delovnem mestu, je tudi kakršno koli prepovedovanje zaposlenim, da uporabijo individualne grelne naprave, neprimerno oz. pomeni nadaljnje naklepno kršenje pravic zaposlenim s strani delodajalca. 

Glede na navedeno vas  pozivamo, da v pisarnah oz. delovnih prostorih zagotovite temperaturo, kot jo določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu oz. kot jo določa na zakonu osnovan Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, in sicer minimalno vsaj 20 stopinj Celzija, upoštevaje slovenski standard za toplotno udobje za opravljanje pretežno sedečega pisarniškega dela. O izvedenih ukrepih nas povratno obvestite.