Končno poročilo projekta Rebalance/Uravnoteženje – primeri dobrih praks in uspešnega socialnega dialoga v državah članicah

V mesecu oktobru 2019 smo se predstavniki Policijskega sindikata Slovenije na povabilo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kot članice te konfederacije, udeležili zaključne konference projekta Rebalance/Uravnoteženje, kjer smo predstavili primer dobre prakse na področju kolektivnega dogovarjanja, in sicer ugodnosti, ki na področju premeščanja, razporejanja delovnega časa, posebnega starševskega varstva in koriščenja ter dodatnih dni letnih dopustov izhajajo iz Kolektivne pogodbe za policiste. V projekt je bilo vključenih deset evropskih držav, poleg Slovenije še Finska, Francija, Italija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska.

Poročilo zajema nabor dobrih praks v izbranih državah, ki so rezultat uspešnih dogovorov med sindikati in delodajalci na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. V večini so dobre prakse usmerjene na področje ugodnejše ureditve delovnega časa, sisteme ureditve (trajanja in plačila) materinskega, starševskega, očetovskega dopusta ter ureditve oskrbe starejših oziroma pomoči potrebnih odraslih oseb. Družbeno, zakonodajno in politično okolje desetih držav, ki so bile vključene v raziskavo, je raznoliko, takšne pa so posledično tudi rešitve na tem področju.

Kot je moč ugotoviti iz poročila, tako evropski zakonodajni okvir kot nacionalna zakonodaja zagotavljata osnovne pravice za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer pa imajo pri zagotavljanju dodatnih pravic na nacionalnem nivoju izredno pomembno vlogo prav kolektivne pogodbe. Poleg tega so kolektivne pogodbe pomembne za pravilno izvajanje omenjenih pravic v praksi.

Poročilo zajema tudi smernice, priporočila (državam članicam Evropske unije, socialnim partnerjem na evropski in nacionalni ravni ter sindikatom na nacionalni ravni) za sindikalne strategije za ravnanje v socialnem dialogu. V sklopu študije pa so nastala tudi merila za implementacijo Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (v nadaljevanju: direktiva), s katero se razveljavlja dosedanja Direktiva Sveta 2010/18/EU.

Direktiva 2019/1158 določa minimalne zahteve, katerih namen je doseči enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za delavce, ki so starši, ali oskrbovalce. V ta namen ta direktiva zagotavlja individualne pravice, povezane s koriščenjem očetovskega dopusta, starševskega dopusta in oskrbovalskega dopusta, ter prožnimi ureditvami dela za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. V PSS ugotavljamo, da je ureditev na področju očetovskega in starševskega dopusta že v sedanji zakonodaji ugodno urejena in večinoma sledi zahtevam nove direktive, pri čemer velja izpostaviti novost (6. člen direktive), ki države članice spodbuja, naj zagotovijo pravico do oskrbovalskega dopusta v zvezi z drugimi sorodniki, na primer starimi starši in sorojenci. V sistemu ureditve v Sloveniji to pomeni širitev dopusta za nego na starše zavarovanca v obsegu vsaj petih delovnih dni na leto.

V kontekstu lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja pa velja izpostaviti tudi novo zahtevo direktive po prožnih ureditvah dela, ki vključuje tudi možnosti za delo od doma (9. člen direktive). Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi delavcem z otroki do določene starosti (min. osem let) in oskrbovalcem, zagotovijo pravico, da zahtevajo prožne ureditve dela zaradi oskrbe (možnost dela na daljavo, gibljiv delovni čas ali skrajšanje delovnega časa za namene zagotavljanja oskrbe). Iz direktive izhaja tudi dolžnost delodajalca, da preuči zahteve za prožne ureditve dela, se nanje odzove v razumnem času in pri tem upošteva potrebe tako delodajalca kot delavca.

V PSS smo že v preteklem mandatu vodstvu MNZ in Policije izpostavili želje in potrebe članstva po prožnih ureditvah dela, tako delu od doma, kot premakljivemu delovnemu času. Pobuda PSS za premakljivi delovni čas je naletela na pozitiven odziv in rezultirala v določitvi kriterijev za premakljiv delovnih čas v MNZ in IRSNZ (priloga Stavkovnega sporazuma iz leta 2018) in nato v spremembi Uredbe o delovnem času v organih države uprave. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje prožne ureditve dela v obliki dela od doma, ki ga prenovljena direktiva ponuja kot možno obliko dela, ki omogoča zaposlenim lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, za uvedbo katerega se bomo za zaposlene v MNZ, Policiji in IRSNZ v PSS aktivno zavzemali v tekočem mandatu.

Ob zaključku v prilogi prilagamo poročilo, ki z izpostavljenimi pozitivnimi zgodbami iz desetih držav članic EU omogoča izmenjavo najboljših praks med državami, sektorji in podjetji ter ponuja zanimivo in uporabno branje, tako za pogajalce, odločevalce, kot za druge zainteresirane.

S spoštovanjem,

Rok Cvetko
PREDSEDNIK

Priloga : poročilo