Sklep o določitvi delovnih mest, za katera se izplačuje dodatek po 13. točki prvega odstavka 19. člena KPJS – poziv

Spoštovani,

Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: PSS) je bil seznanjen, da je Vlada RS sprejela sklep na podlagi 13. točke prvega odstavka 19. člena KPJS, s katerim je določila upravičence do dodatka za neposredno delo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, nameščenimi v nastanitvenih centrih. V PSS smo MNZ in Policijo pozvali, da je potrebno zaradi neenake obravnave javnih uslužbencev omenjeni sklep dopolniti (naš dokument št. PSS-15/2025-32 z dne 17. 3. 2025). 

PSS je v svojem pozivu izrecno opozoril, da pred sprejemom predmetnega sklepa ni bilo izvedeno obvezno posvetovanje z reprezentativnim sindikatom v Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji. Takšen postopek pomeni očiten odmik od ustaljene prakse vodenja socialnega dialoga v javnem sektorju in predstavlja kršitev temeljnega načela sodelovanja med socialnimi partnerji. Ob tem se nam upravičeno postavlja vprašanje, kaj je bil dejanski namen izključitve sindikata iz postopka: ali gre za poskus okrnitve pravic določenih zaposlenih in oškodovanje tistih, ki vsakodnevno opravljajo delo v zahtevnih in nevarnih pogojih, ali pa morda za prikrito korist nekaterih drugih organizacijskih enot ali struktur? Na takšen način je bilo sindikatu onemogočeno, da bi opravil svojo zakonsko in statutarno vlogo – zastopanje interesov zaposlenih, kar je po našem prepričanju tudi glavni razlog za pomanjkljivo določitev delovnih mest, upravičenih do dodatka iz 13. točke prvega odstavka 19. člena KPJS. Takšna praksa zato ni več zgolj vprašanje zakonitosti, ampak predvsem vprašanje transparentnosti, enakopravnosti in integritete odločanja.

Na naš poziv smo s strani MNZ prejeli odgovor št. 109-1/2025/173 (150-01) z dne 19. 3. 2025, iz katerega izhaja, da je bilo za strokovno pripravo in usklajenost predloga Sklepa o določitvi delovnih mest, za katera se izplačuje dodatek po 13. točki prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, pristojno Ministrstvo za javno upravo in da bodo naš predlog oziroma zadevo ponovno proučili. Če bodo ugotovili, da bi bilo treba v sklep vključiti še dodatna delovna mesta, bodo na Ministrstvo za javno upravo posredovali predlog za spremembo sklepa vlade. Ker do današnjega dne nismo prejeli obvestila, da bi prišlo do poziva o dopolnitvi sklepa, v nadaljevanju podajamo predlog PSS za dopolnitev sklepa.

Kot izhaja iz sklepa Vlade RS pod zvezo, se dodatek izplačuje javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v naslednjih organih: 

1)     Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov,

2)     Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij,

3)     Ministrstvu za notranje zadeve (Direktoratu za migracije, Sektorju za postopke mednarodne zaščite, Oddelku za operativne zadeve; Policiji, Upravi uniformirane policije, Centru za tujce; Policija, Uprava uniformirane policije, Centru za tujce, Specializirani enoti za varovanje, spremstva in vračanje tujcev).

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da so javni uslužbenci v MNZ do dodatka upravičeni zaradi dejstva, da neposredno delajo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, nameščenimi v Centru za tujce ali v azilnem domu. 

Glede na to, da sklep zajema določena delovna mesta v MNZ kot tudi delovna mesta v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij - pri čemer za slednja iz obrazložitve izhaja, da so do dodatka upravičeni zaposleni na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v zavodih za prestajanje kazni zapora in njihovih oddelkih, razen v dislociranih odprtih oddelkih in delovna mesta, na katerih je delo povezano z varovanjem sodišča in stavbe ministrstva, pristojnega za pravosodje, 

vas pozivamo,

da se v MNZ in Policiji ponovno preveri, katera delovna mesta bi bilo potrebno, glede na opravljanje nalog, ki so povezana z neposrednim delom z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, in nameščeni v nastanitvenih centrih, dodatno določiti kot upravičence do izplačila omenjenega dodatka. 

V PSS predlagamo, da se sklep Vlade RS dopolni in sicer tako, da se v 3. točki »Ministrstvo za notranje zadeve« dopolni pod točkama: 

b. »Policija, Uprava uniformirane policije, Center za tujce«, z : 

-          Vodja centra

-          Koordinator VII/2

-          Finančnik V in

-          Administrator V in

c. »Policija, Uprava uniformirane policije, Center za tujce, Specializirana enota za varovanje, 

spremstva in vračanje tujcev«, z:

-          Vodja enote.

Upoštevaje veljavni sklep v katerem so določena tudi delovna mesta v drugih resorjih, ki niso nastanitveni centri, menimo, da so do omenjenega dodatka upravičeni vsi zaposleni v MNZ in Policiji, ki opravljajo neposredno delo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito in z osebami s priznano začasno zaščito za čas, ko to delo opravljajo (2. odstavek 19. člena KPJS). Zato predlagamo, da se predmetni sklep dopolni z novo točko: 

Nova točka: »Ministrstvo za notranje zadeve in Policija«: 

-        na vseh sistemiziranih delovnih mestih, za čas, ko opravljajo naloge, ki so neposredno povezane z delom z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito.

V predlagani novi točki imamo v mislih javne uslužbence na delovnih mestih v ministrstvu, ki niso vključeni v obstoječi sklep (npr. zaposleni v Oddelku za postopke mednarodne zaščite, ki odločajo v postopkih izdaje odločb o mednarodni zaščiti, zlasti za čas, ko izvajajo zaslišanja s prosilci ipd.), ter uslužbence policije (npr. policisti, ki opravljajo delo v registracijskih centrih, izvajajo prevoze tujcev, vodijo prekrškovne ali kazenske postopke v zvezi s tujci itd.). Ker se v policiji zaradi rotacije kadrov naloge pogosto izvajajo na podlagi odredb nadrejenih in v skladu z razporedi dela, pri čemer policisti z različnih delovnih mest opravljajo enake naloge, delovnih mest vnaprej ni mogoče natančno in izčrpno navesti. 

Zato predlagamo, da se določba nove točke oblikuje splošno, pri čemer se dodatek obračuna na podlagi dejansko opravljenega dela in za čas opravljanja teh nalog. Selektivno priznavanje dodatka v takšnih okoliščinah namreč povzroča izrazito neenakost med zaposlenimi, negativno vpliva na kohezijo delovnega procesa in – kar je ključno – zmanjšuje vrednotenje dejanskih naporov zaposlenih, ki se neposredno soočajo z zahtevnimi izzivi migracijske problematike. Predlagana rešitev ohranja pogoj dejanske neposredne izpostavljenosti, preprečuje arbitrarnost pri dodeljevanju dodatka ter omogoča njegovo obračunavanje na podlagi jasno evidentiranega delovnega časa v posebnih razmerah.

Nadalje vas želimo opozoriti na obrazložitev vašega sklepa iz katerega izhaja, da je treba uskladiti Akte o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih in sicer na način, da se določijo delovna mesta, na katerih se določi upravičenost do dodatka za neposredno delo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, nameščenimi v nastanitvenih centrih.  V zvezi z navedenim izpostavljamo, da 13. točka prvega odstavka 19. člena KPJS določa nov  dodatek za nevarnost in posebne obremenitve in sicer dodatek za neposredno delo z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, nameščenimi v nastanitvenih centrih, ki je določen v višini 10 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Nadalje ta točka določa tudi, da Vlada Republike Slovenije s sklepom določi delovna mesta in nastanitvene centre, v katerih se prizna dodatek iz te točke, pri čemer pa v nadaljevanju drugi odstavek 19. člena določa, da dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih ali pod posebnimi obremenitvami.

Glede na to, da drugi odstavek 19. člena KPJS, ki se nanaša na vse vrste dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, ki so določeni v prvem odstavku 19. člena, določa da dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih ali pod posebnimi obremenitvami, se utemeljeno postavlja vprašanje, ali je ustrezno in potrebno,  da se v Aktih o organizaciji, notranji organizaciji,  sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih ta dodatek določa pri posameznih DM v Aktu o sistemizaciji. V obstoječih sistemizacijah so namreč kot dodatki navedeni le dodatki, ki zaposlenemu pripadajo ne glede na čas, ko dela v določenih pogojih (npr. dodatek za stalnost, dodatek za dvojezičnost), pri čemer skladno z dosedanjo prakso dodatki, ki se izplačujejo  za čas, ko nekdo dela npr. v posebnih pogojih  niso navedeni v sistemizaciji delovnega mesta

V Policijskem sindikatu Slovenije na podlagi navedenega menimo, da je naš poziv upravičen. Zato pričakujemo, da naš predlog preučite, se do njega opredelite, ter nam pošljete odgovor v najkrajšem možnem času. Istočasno pričakujemo, da z nami, kot reprezentativnim sindikatom v MNZ in Policiji, opravite posvetovanje z možnostjo sodelovanja v postopku določitve dodatnih delovnih mest.

S spoštovanjem,          

Rok CVETKO,  PREDSEDNIK