Zloraba oblasti in kršenje socialnega dialoga s predlogom novele Zakona o javnih uslužbencih – zahteva za usklajevanje in opozorilo o sindikalnih ukrepih

Spoštovani,

predlog novele Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki ste nam ga posredovali 13. januarja 2025, predstavlja grob napad na pravice javnih uslužbencev, vključno z nespoštovanjem dogovorjenih standardov socialnega dialoga. Takšno ravnanje Vlade RS ne le da izniči leta usklajevanj, temveč vodi v destabilizacijo delovnih razmerij in rušenje zaupanja v institucije pravne države.

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) smo po preučitvi predloga zgroženi, saj predlog vključuje določbe, ki niso bile predmet usklajevanja ali pa te bistveno odstopajo od dogovorjenega osnutka. Obenem je potrebno dodati, da posamezne vsebine v zakonu še niso bile usklajene (priloga: Pregled usklajenosti členov ZJU-1_ gradivo po sestanku s sindikati dne 10. 1. 2025). Takšno enostransko delovanje vlade pomeni zlorabo moči in grobo kršitev temeljnih načel sodelovanja, določenih v Sporazumu o razreševanju stavkovnih zahtev iz leta 2021 (Uradni list RS, št. 74/21). Posebej izpostavljamo, da je v sporazumu jasno zapisano:

»Vlada RS se zavezuje, da bo vse predpise in splošne akte, ki vplivajo na delovna razmerja oziroma položaj javnih uslužbencev, dosledno sprejemala oziroma vlagala v zakonodajni postopek po postopku, kot ga določajo predpisi in kolektivne pogodbe, pri čemer bo zagotovila najvišjo mogočo stopnjo usklajenosti s PSS.«

Predlagane spremembe ZJU torej niso le nesprejemljive, ampak tudi protipravne, saj pomenijo zavestno kršitev tega sporazuma in ustavno zaščitenih načel socialnega dialoga.

Nekatere spornosti predlagane novele ZJU:

• 21. člen, osmi odstavek

Določba: »Vprašanja iz četrtega do sedmega odstavka tega člena se lahko uredijo s kolektivno pogodbo.«

Komentar PSS: Ta določba posega v dogovorjene pravice in izključuje možnost urejanja pravic iz tretjega odstavka 21. člena s kolektivno pogodbo. Veljavni ZJU in usklajeni predlog novele takšne določbe nista predvidevala.

• 23. člen, drugi odstavek

Določba: »Če javni uslužbenec poda zahtevo po pooblaščencu, ni upravičen do povračila stroškov zastopanja.«

Komentar PSS: Ta zapis odstopa od prejšnjega predloga in neposredno slabša položaj javnih uslužbencev, saj posega v njihovo pravico do povračila stroškov zastopanja. Sindikalna stran je v fazi usklajevanj predlagala zapis pravice  do povračila teh stroškov v primeru ugodne rešitve za javnega uslužbenca, kar pa je vlada zavrnila - a brez navedenega omejevanja. S tem zapisom procesna pravila postajajo zelo jasna in vodijo do dodatnih stroškov za javne uslužbence na področju pravnega zastopanja kadar je takšno zastopanje upravičeno oziroma uspešno.

• 23. člen, sedmi odstavek

Določba: »Javni uslužbenec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja po določbah drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ter prvega odstavka 26. člena tega zakona.«

Komentar PSS: Ta določba ni bila predmet usklajevanj in pomeni nerazumljiv poseg v sodno prakso, ki javnim uslužbencem omogoča neposredno uveljavljanje denarnih terjatev pred sodiščem. Gre za omejevanje pravice do sodnega varstva.

• 61. člen (postopek pred novo zaposlitvijo)

V neusklajenih določbah se je postopek pred novo zaposlitvijo bistveno spremenil, saj ima sedaj predstojnik pravico, da lahko pred notranjo seznanitvijo s prostim delovnim mestom na to delovno mesto premesti javnega uslužbenca iz istega ali drugega organa. Menimo, da je bila prejšnja določba boljša, saj so imeli prednost pri zasedbi delovnih mest znotraj istega organa zaposleni, ki so v že v tem organu, šele nato se je lahko predstojnik odločil in na prosto delovno mesto premestil nekoga iz drugega organa v okviru istega delodajalca.

• 64. člen (vsebina objave javnega natečaja in način prijave)

Spremenjena je bila 3. točka tretjega odstavka navedenega člena, kjer je sedaj zapisano: »da izpolnjuje vse ostale pogoje, kot izhajajo iz objave javnega natečaja.«

Komentar PSS: Predlagamo, da določbe, ki so bile usklajene ostanejo v tretjem odstavku, in sicer:

»3. izjavo, da je:

-          državljan Republike Slovenije,

-          da ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen več kot šest mesecev zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

-          da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;

4. izjavo, da soglaša z varnostnim preverjanjem, če je dostop do tajnih podatkov pogoj za opravljanje nalog na delovnem mestu.«

Komentar PSS: Za zaposlitev v javnem sektorju morajo biti pogoji za zaposlitev v zakonu jasno določeni in enaki za vse zaposlene. Nedopustno je, da bi se lahko v javnem sektorju zaposlili tudi tisti, ki so bili pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen več kot šest mesecev ali pa tisti zoper katere je bila vložena pravnomočna obtožnica, če npr. to ne bi bilo posebej navedeno v javnem razpisu.

• 77. člen (trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

V prvi odstavek člena je bilo dodano neusklajeno besedilo: »Če po ugotovitvi funkcionarja ne obstaja več osebno zaupanje med njim in javnim uslužbencem, lahko funkcionar kadarkoli med trajanjem delovnega razmerja javnemu uslužbencu pogodbo o zaposlitvi odpove s 30 dnevnim odpovednim rokom in pravico do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za delovno mesto iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena.«

Komentar PSS: Gre za poseg v delovno pravne pravice zaposlenih, zato bi morala biti dopolnjena določba prvega odstavka usklajena s socialnimi partnerji.

• 93. člen (pridobitev naziva)

Neusklajen zapis sedmega odstavka: »(7) Če je uradnik premeščen na zahtevnejše delovno mesto in če je na prejšnjem delovnem mestu v nazivu iste ali nižje stopnje dosegel višji plačni razred, kot je najvišji možni plačni razred najnižjega naziva, v katerem se opravlja delo na tem zahtevnejšem uradniškem delovnem mestu, se uradnik imenuje v naziv, ki ni najnižji in ki ustreza plačnemu razredu, ki ga je pridobil na prejšnjem delovnem mestu, če za ta naziv izpolnjuje predpisane pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljen.«

Komentar PSS: Zapis ne sledi dogovoru oz. predlogu PSS, saj se s tem ne odpravlja anomalije s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v celoti, kot smo to predlagali v PSS. S predlaganim zapisom bodo nekateri javni uslužbenci res pridobili višji naziv, vendar pa ne tudi višje plače, kot je to zapisano v ZSTSPJS (npr.: nekdo je na prejšnjem DM dosegel PR, ki je hkrati najvišji PR znotraj posameznega naziva, ki ni nujno najnižji (npr. 2). Zato v PSS vztrajamo pri enem izmed spodnjih zapisov:

VARIANTA 1: »(7) Če je uradnik premeščen na zahtevnejše delovno mesto in če je na prejšnjem delovnem mestu v nazivu iste ali nižje stopnje dosegel višji ali enak plačni razred, kot je najvišji možni plačni razred najnižjega naziva, v katerem se opravlja delo na tem zahtevnejšem uradniškem delovnem mestu, se uradnik imenuje v naziv, ki ni najnižji in pri tem istočasno pridobi najmanj en plačni razred več, kot ga je imel na prejšnjem delovnem mestu, če za ta naziv izpolnjuje predpisane pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljen.«

VARIANTA 2: »(7) Če uradnik s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto, pri imenovanju v najnižji naziv delovnega mesta, ne pridobi najmanj enega plačnega razreda, na podlagi zakona, ki določa določitev plače, se ga imenuje v ustrezno stopnjo naziva delovnega mesta na katerega je bil premeščen, kjer istočasno  pridobi najmanj en plačni razred več, kot ga je imel na prejšnjem delovnem mestu.«

• Poglavja in členi povezani z opravljanjem državnega izpita iz javne uprave

Komentar PSS: V PSS menimo, da bi bilo v zakonu potrebno zadržati opravljanje državnega izpita iz javne uprave, saj je to minimum, ki ga mora ob zaposlitvi v javni upravi opraviti posameznik, ki se želi zaposliti v javnem sektorju. Na takšen način se  bistveno omeji možnost zaposlitev na podlagi klientelizma. Predlagana ureditev zgolj z udeležbo na usposabljanju po našem mnenju ni dovolj, saj se lahko v javnem sektorju tako zaposli vsakdo, ki nima prav nobenega znanja s področja javne uprave.

• 126. člen (disciplinska odgovornost in postopek)

Dodano je novo besedilo 1. odstavka: »Javnemu uslužbencu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, predstojnik ali od njega pooblaščena disciplinska komisija v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali denarno kazen največ v višini 30 odstotkov osnovne plače, izplačane za mesec, ko je bila storjena disciplinska kršitev.«

Komentar PSS:  Usklajeno je bilo naslednje besedilo: »Javnemu uslužbencu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, predstojnik ali od njega pooblaščena oseba v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče disciplinsko sankcijo, kot je določena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ali poklica.«  Z novim zapisom se je enostransko in neposredno poseglo v pravice javnih uslužbencev, ki so bile  že v prehodnih določbah določene kot predmet urejanja v Kolektivnih pogodbah.

• Premestitev strokovno-tehničnih uslužbencev na uradniška delovna mesta:

Komentar PSS: Nov predlog predvideva vzpostavitev pravne podlage zgolj za začasno premestitev strokovno-tehničnih uslužbencev na uradniška delovna mesta brez predhodne izvedbe javnega natečaja.  Kot izhaja iz obrazložitve, se na prosto uradniško delovno mesto v času od sprožitve natečajnega postopka do dneva nastopa dela uradnika lahko začasno premesti strokovno-tehničnega uslužbenca, ki izpolnjuje vse pogoje za uradniško delovno mesto in ga je sposoben opravljati ter je to potrebno zaradi nemotenega poteka dela v organu. 

V PSS ugotavljamo, da je prvoten predlog sprememb ZJU vseboval določbo, ki je ob določenih pogojih (določeno število let zaposlitve na strokovno-tehničnem delovnem mesti in izpolnjevanje drugih pogojev za uradniško delovno mesto) omogočala strokovno – tehničnim uslužbencev zasedbo uradniških delovnih mest brez javnega natečaja – torej lažji prehod iz zaposlitve na strokovno – tehničnem delovnem mestu na uradniško. V PSS smo zadevni predlog podprli, saj je omogočala zasedbo uradniškega delovnega mesta (torej ne zgolj začasno premestitev na uradniško delovno mesto). Glede na to, da predlog tega dela ureditve ne naslavlja več, tem delu podajamo izrazito negativno stališče in zahtevamo pojasnilo, zakaj je predmetna določba iz predloga črtana.

• XXIII. poglavje (PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA)

Glede na spremenjeno vsebino predloga novele zakona bi bilo nujno potrebno uskladiti tudi prehodne določbe in končno določbo.

V povzetku smo izpustili nove neusklajene zadeve, ki po naši oceni sicer niso sporne in so del zadnjega (spornega) predloga sprememb in dopolnitev ZJU-1.

Spoštovani,

glede na navedeno zahtevamo, da se o vseh spornih členih predloga novele ZJU nemudoma začnejo dodatna vsebinska usklajevanja z reprezentativnimi sindikati oziroma se vse določbe, ki niso bile predmet usklajevanja oziroma niso bile usklajene, umaknejo. Zahtevamo še, da bodo prihodnje zakonodajne spremembe vključevale transparentno sodelovanje socialnih partnerjev.

Obenem v skladu z dosedanjo prakso med vlado in socialnimi partnerji pričakujemo, da bo, upoštevaje V. točko Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 74/21), gradivo s predlogom novele, ki bo posredovano v zakonodajni postopek, vsebovalo posebno izjavo o stopnji usklajenosti s Policijskim sindikatom Slovenije.

Če Vlada RS ne začne nemudoma izvajati dodatnih usklajevanj ali ne umakne spornih določb iz predloga novele ZJU, bomo primorani uporabiti vsa razpoložljiva sindikalna sredstva in oblike  sindikalnega boja. Zavedajte se, da so tovrstne kršitve nedopustne, nevzdržne in ogrožajo pravno in socialno varnost javnih uslužbencev.

PRILOGA:

-          Pregled usklajenosti členov ZJU-1_ gradivo po sestanku s sindikati dne 10. 1. 2025