Problematika odrejanja in obračuna pripravljenosti za delo na domu – zahteva

Spoštovani,

obveščamo vas, da v praksi ponovno prihaja do različnih in pogosto napačnih tolmačenj glede pripravljenosti za delo na domu, kar izhaja iz vse pogostejših strokovno spornih in medsebojno neusklajenih mnenj SGDP. Zadnji primer s PU Celje, kjer je imel pripadnik PPE – gorske enote, poleg redne službe od 7.00 do 15.00, odrejeno še pripravljenost od 7.00 do 19.00, (za kar ni nobene pravne podlage, saj ne more imeti hkrati odrejeno delo in pripravljenost), nato pa že od 12.00 nadaljeval delo v okviru PPE do 20.00, jasno dokazuje neskladnost interpretacij SGDP z veljavno zakonodajo.

SGDP je v tem primeru podal mnenje, da gre med 15.00 in 19.00 za delo v okviru pripravljenosti, medtem ko je delo med 19.00 in 20.00 opredelil kot nadurno. Takšno stališče je po našem mnenju pravno nevzdržno, saj 71. člen ZODPol in 17. člen KPP jasno določata, kaj je pojem pripravljenosti na delo, 4. odstavek 17. a člena KPP pa določa, da se delo, opravljeno v času pripravljenosti, če je odrejeno za izvedbo nujne naloge, šteje kot delo preko polnega delovnega časa (če bi do tega v času pripravljenosti prišlo). V tem primeru pa je policist delo opravljal neprekinjeno – najprej v okviru redne službe in nato predčasno (brez prekinitve dela) delo nadaljeval kot pripadnik PPE – kar pomeni, da v pripravljenosti dejansko ni bil niti eno minuto. V tem primeru je šlo za  odrejeno  podaljšanje njegovega, z razporedom dela, odrejenega rednega dela z namenom izvedbe nujne naloge. Veljavna zakonodaja pa kot ključen pogoj za pripravljenost določa, da mora biti uslužbenec doma ali na določenem kraju, dosegljiv po telefonu…, ta pogoj pa v tem primeru ni bil izpolnjen.

Iz teh razlogov bi morali policistu zaradi odrejenega podaljšanja planiranega delovnika ure opravljene od 15.00 do 20.00 priznati kot delo preko polnega delovnega časa (po ZDR-1 ali ZODPol). V primeru, da je zaposleni v tekočem tednu že opravil 8 nadur ali mu je bilo poseženo v počitek pa odrediti delo po 73. členu ZODPol in v skladu z Uredbo o določitvi višine dodatnega plačila policistom, ki jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim odstavkom 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 35/17) posledično za vsako uro, ki presega splošne zakonske okvirje po ZDR-1, priznati pravico do dodatnega plačila.

Mnenje SGDP je torej ne le pravno zmotno, temveč pomeni tudi neposreden poseg v pravice zaposlenega. Vsled navedenega zahtevamo preklic dopisa SGDP št. 109-16/2025/160. Naj vas spomnimo, da je ravno SGDP v dopisu št. 219-6/2018/17 z dne 26. 6. 2018 sam pravilno razmejil okoliščine, pod katerimi se pripravljenost za delo lahko upošteva. Žal v Policijskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da v zadnjem obdobju SGDP pogosto objavlja tolmačenja, ki so pravno nekonsistentna, strokovno vprašljiva in v večini primerov v škodo zaposlenih.

Dodatno opozarjamo na škodljivo prakso, ki se je uveljavila po mnenju nadzornika nad UKP glede tedenske pripravljenosti in pravice do počitka. Na podlagi napačne razlage 156. člena ZDR-1 se je onemogočilo zakonito odrejanje tedenske pripravljenosti, saj se je upošteval zgolj prvi odstavek 156. člena, povsem pa se je prezrlo drugi in tretji odstavek, ki jasno dopuščata, da se počitek zagotovi naknadno, v 14-dnevnem referenčnem obdobju[1].

Tudi zadnji dopis SGDP z dne 28. 3. 2025 ne ponuja nobene jasne usmeritve, temveč zgolj teoretično ponavljanje norm, brez upoštevanja delovne realnosti operativnih enot.

V tem kontekstu poudarjamo, da je SGDP z novejšimi usmeritvami pogosto posegal v pravice zaposlenih in ustvarjal pravno negotovost. Žal tega ni mogoče razumeti drugače kot, da so ta stališča rezultat dela strokovno nekompetentnih oseb, ki ne obvladujejo relevantne zakonodaje, nimajo ustreznih pravnih znanj in posledično ustvarjajo zmedo v praksi. Takšna mnenja so škodljiva za pravno varnost zaposlenih, onemogočajo ustrezno organizacijo dela, zmanjšujejo zaupanje v vodstvo policije in nenazadnje zmanjšujejo tudi učinkovitost delovanja policije kot organizacije.

Zato Policijski sindikat Slovenije zahteva:

1.       Nemuden preklic dopisa SGDP št. 109-16/2025/160 z dne 15. 4. 2025, ki po našem mnenju temelji na napačni pravni razlagi in posega v pravice zaposlenih;

2.       Ponovno vzpostavitev možnosti tedenske pripravljenosti za delo na domu, kot je bila praksa pred nadzorom nad UKP, in ki je skladna z določili 156. člena ZDR-1;

3.       Zagotavljanje strokovne pravne presoje pri pripravi stališč s področja delovnopravne zakonodaje, predvsem z vključitvijo pravne službe MNZ oz. Policije ali pridobivanjem stališč zakonodajalca za pravno zahtevna vprašanja;

4.       Obvezno vključevanje Policijskega sindikata Slovenije kot podpisnika KPP pri vsakršni razlagi določb Kolektivne pogodbe za policiste, saj gre za dvostranski pravni akt, ki ga ni dopustno enostransko razlagati brez pogodbenega partnerja – to je temelj konstruktivnega in lojalnega socialnega dialoga od katerega se policija z enostranskimi tolmačenji vztrajno odmika;

5.       Vzpostavitev strokovno usklajenega in predhodno verificiranega sistema pravnih interpretacij, ki bo vnaprej preprečeval nejasnosti, napačne prakse ter zagotavljal skladnost z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.

V nasprotnem primeru si bomo pridržali pravico do ustreznih pravnih in sindikalnih ukrepov za zaščito pravic članov sindikata in zaposlenih v policiji.