Predlog zakona PKP5 - poziv vladi in poslancem

Ugotavljamo, da je Vlada Republike Slovenije v predmetnem predlogu zakona policistkam in policistom naložila nove naloge in bo s tem bistveno posegla v delovnopravna  razmerja policistk in policistov, pri tem pa se je izognila socialnemu dialogu. 

Delovanje sindikatov in tudi socialni dialog oziroma sodelovanje s socialnimi partnerji zavezuje Vlado Republiko Slovenije že 76. člen Ustave Republike Slovenije in s prevzeto evropsko in drugo mednarodno zakonodajo še dodatno v skladu s 3.a členom Ustave Republike Slovenije.

To pa so pravna dejstva zaradi katerih smo dolžni JAVNO PROTESTIRATI nad samovoljnim in nerazumljivim ravnanjem Vlade Republike Slovenije, ki pripravlja predpise, ki imajo učinke na delovnopravna razmerja, pri tem pa se zavestno izogiba socialnemu dialogu. Na ta način je sindikatu odvzeta možnost izvrševanja sindikalnih pravic in pravic do sodelovanja, s katerimi se zaščiti pravice zaposlenih.    

Nekako še razumemo, da se je v zadnjih interventnih zakonih glede COVID-19 tudi brez posvetovanja s Policijskim sindikatom Slovenije zaradi nujnosti določilo, da policisti namesto pristojnih zdravstvenih inšpektorjev vročajo Odločbe o karanteni za zdravstvene inšpektorje. Policijski sindikat je takrat kot resen in odgovoren partner navedeno določbo smatral kot razumljivo in dopustno pomoč v takratnih zaostrenih razmerah zaradi virusa SARS-CoV-2. Pri tem je Policijski sindikat Slovenije imel enako konstruktivno držo pri novih vzpostavitvah in kontrolah na vseh mejnih prehodih zunanje meje,  vzpostavitvah kontrolnih točk na notranji meji in  nudenje asistence pri kontroli spoštovanja odrejenih ukrepov s strani zdravstvenih inšpektorjev. Navedene nove naloge je Policijski sindikat Slovenije smatral v okviru konstruktivne in državotvorne drže ter nuje pri vzpostavitvi takrat še nepoznanega virusa SARS-CoV-2 in s tem povezanega občutka nevarnosti, ki je bil prisoten med državljani. 

Tokrat pa je šlo ODLOČNO PREDALEČ in razlogov za nepoznavanje virusa SARS-CoV-2 ali delovanje v nujnih in nepoznanih okoliščinah NI VEČ. Zato nam ni jasno, zakaj navedeni predlog zakona enostransko spreminja določbe Zakona o nalezljivih bolezni in v 2. odstavku 9. člena nalaga novo obveznost odrejanja karantene policistkam in policistom, in to kar v upravnem postopku, ki je bil do sedaj v izključni pristojnosti zdravstvenih inšpektorjev.  Obenem se do sedaj opredeljena izjema v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) glede ustne odločbe^[1] postavlja kot novo pravno pravilo, s čemer bo Vlada Republike Slovenije celoten upravni postopek odrejanja karantene še dodatno zakomplicirala na dvojno delo in popolno pravno nepredvidljivost postopkov zoper državljane.

Policistom na terenu v notranjosti in tudi na mejnih prehodih ter kontrolnih točkah se bo naenkrat ob vseh rednih nalogah in obveznostih, še dodatno enostransko naložilo pristojnosti odrejanje karantene v upravnem postopku,  za katere so  strokovno usposobljeni izključno zdravstveni inšpektorji. Takšno pripravljanje zakona in predpisovanje nalog pa je popolnoma nedopustno, saj policisti niso:

• niti strokovno usposobljeni,
• niti nimajo takšnih nalog ovrednotenih,
• niti zanje ne morejo prejeti oziroma ne bodo prejeli pravičnega plačila,
• niti nimajo opravljenih potrebnih izpitov (ki niso sami sebi namen),
• niti ni mogoče vzpostaviti ustrezne pravne varnosti itd.., ker je vodenje in določanje v upravnih postopkih za zagotavljanje zdravja in preprečevanje nalezljivih boleznih v izključni pristojnosti zdravstvenih inšpekcijskih organov, ki so zato tudi strokovno usposobljeni.

Zato se nam takšni predlogi zakonov oziroma predpisovanje novih nalog policistkam in policistom brez socialnega dialoga in brez presoje vpliva takšnih nalog na delovno, upravnopravno in tudi zdravstveno varnost zdi nestrokovno in napačno ter v nasprotju z vladavino prava, saj se ne upoštevajo osnovna načela strokovne usposobljenosti za opravljanje javnih nalog.

Izvajanje takšnega zakona ima lahko na eni strani hude posledice na zagotavljanje delovnopravne varnosti in pravice do pravičnega plačila, kot na drugi strani pravne varnosti državljanov, ki jim bo odrejena karantena. Utemeljujemo, da je ukrep karantene ena od oblik omejitve prostosti oziroma svobode gibanja, ki ima podlago v preprečevanju nalezljivih bolezni. To dejstvo nalezljivih bolezni pa se bistveno razlikuje od ugotavljanja dejstev in razlogov kršitev javnega reda in miru, kaznivih dejanj in drugih nalog, za katere so strokovno usposobljene policistke in policisti. Strokovna usposobljenost pa je tudi eden od pogojev za ustrezno pravno varnost, ki ima lahko  za posledico nestrokoven in nezakonit poseg v pravico do svobode gibanja oziroma omejitev prostosti državljanom. Tudi v ta namen Zakon o upravnem postopku določa, da mora oseba, ki vodi in odloča v upravnem postopku, izpolnjevati določene pogoje, med njimi tudi ustrezno strokovno usposobljenost, ob tem da ima to za posledico tudi do 6 plačnih razredov višjo osnovno plačo, gledano na osnovno plačo policistov.  Zato bi bilo po mnenju Policijskega sindikata Slovenije sprejetje takšnega predloga zakona, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije tudi v nasprotju z namenom iz 120. člena Ustave Republike Slovenije. 

Prav tako ugotavljamo, da  Vlada enostransko predlaga kar z zakonom dodatni poseg v 16 . členu istega predloga zakona (ki tudi ni bil usklajen z nami) in nalaga izvajanje nalog prekrškovnega organa in izrekanje glob po Zakonu o nalezljivih bolezni policistom in občinskim redarjem za pristojnosti, ki jih je do sedaj izvajala zdravstvena inšpekcija in se nanašajo na kontrolo pristojnosti v okviru ukrepa zdravstvenega inšpektorja :

• prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;
• prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
• omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;
• odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Tudi v tem primeru policisti in redarji niso usposobljeni za vse naloge in niso plačani za izvajanje nalog inšpekcij po Zakonu o nalezljivih bolezni (obrazložitev v zakonu: člen določa, da se pristojnost za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNBpodeli tudi Policiji in občinskemu redarstvu. Navedena razširitev pristojnosti bo zagotovila večje število nadzornikov na terenu in s tem učinkovitejše zagotavljanju spoštovanja vladnih ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Prav tako se bo zmanjšala administrativna obremenitev prekrškovnih organov, saj bodo lahko Policija in občinsko  redarstvo samostojno vodili prekrškovne postopke, pri čemer jim ne bo več potrebno podajati predlogov za uvedbo prekrškovih postopkov na ZIRS, ki je po veljavni ureditvi edini pristojen za vodenje prekrškovnih postopkov.)

Ker Vlada Republike Slovenije pri pripravi predmetnega predloga zakona ni upoštevala pravice do socialnega dialoga in ima zato jasen namen enostransko poseči v pravice zaposlenih, s čemer lahko povzroči nestrokovno (s tem tudi nezakonito) odrejanje omejitev svobode gibanja oziroma omejitve prostosti iz naslova zagotavljanja preprečevanja nalezljivih bolezni in zagotavljanja karantene, smo kot socialni partner dolžni zakonodajalca Državni zbor Republike Slovenije na to IZRECNO OPOZORITI.  Ponosno opozarjamo, da v kolikor bi se pri izvajanju tega predloga zakona (sprejetega) izkazalo, da policistke in policisti niso ustrezno strokovno usposobljeni za vodenje in določanje v upravnih postopkih odrejanja karantene, in bi se to izkazalo kot nestrokovna ali celo nezakonita omejitev svobode do gibanja, bo morala odgovornost za to prevzeti Vlada Republike Slovenije oziroma Državni zbor Republike Slovenije.

Posebej opozarjamo, da v zvezi tega predloga zakona socialnega dialoga s Policijskim sindikatom Slovenije NI BILO, pa bi po našem mnenju tako zaradi enostranskih posegov v delovnopravni položaj zaposlenih kot tudi zaradi nestrokovne priprave tega predloga zakona MORAL BITI. 

Menimo, da bi sprejetje tega predloga zakona v zgoraj navedenem spornem delu pomenilo kršitev  VLADAVINE PRAVA EU, ki izhaja iz 27., 28. in 31. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Ur. list Evropske unije C 83/391 z dne 30.3.2010), kar je v primerljivih zadevah že potrdila sodna praksa Sodišča EU.

Skladno z navedenim Vas pozivamo, da določbe, s katerimi se enostransko in oblastno posega v pravice policistk in policistov, nalaga naloge za katere niso strokovno usposobljeni in ne izpolnjujejo pogoja izobrazbene ravni zahtevnosti, in jim zato ni mogoče priznati pravičnega plačila za takšno opravljeno delo UMAKNETE IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA, sicer bomo za zavarovanje pravic zaposlenih in tudi pravic državljanov prisiljeni uporabiti vsa sindikalna in pravna sredstva,  zaradi očitne kršitve pravic zaposlenih in tistih, ki jih zastopajo.

[1] Na podlagi drugega odstavka 210. člena ZUP je v upravnem postopku odločbo potrebno izdati pisno, izjemoma pa tudi ustno v primerih, ki jih določa zakon. Tudi, če se odločba razglasi ustno, jo je potrebno izdati pisno (četrti odstavek 210. člena ZUP). Pri tem pa se ustno izrečena odločba in njen pisni odpravek morata povsem skladati. Vsebino izreka in obrazložitve upravnega akta določa 213. člen in 214. člen ZUP. Pri tem pa mora biti izrek upravnega akta skladen z obrazložitvijo.