Novela ZJU – velik korak nazaj za neodvisno državno upravo

Državni zbor je odprl vrata neposrednejšemu političnemu vplivu na izbiro najvišjih uradnikov in odpravil pomembno varovalko sodelovanja zaposlenih.

Državni zbor je v petek, 28. avgusta sprejel novelo Zakona o javnih uslužbencih, s katero se ukinja Uradniški svet in bistveno spreminja sistem izbire najvišjih uradnikov.

V Policijskem sindikatu Slovenije ocenjujemo, da gre za resen korak nazaj pri depolitizaciji državne uprave, hkrati pa tudi za poseg v socialni dialog in doslej uveljavljeno institucionalno sodelovanje predstavnikov zaposlenih pri zagotavljanju strokovnih in neodvisnih postopkov izbire.

Sodelovanje predstavnikov zaposlenih prek reprezentativnih sindikatov v Uradniškem svetu ni nastalo po naključju. Bilo je del socialno-partnersko usklajenega koncepta Zakona o javnih uslužbencih, ob katerem je bila podana tudi izjava o stopnji usklajenosti. Država je takšno obliko institucionalne participacije zaposlenih priznavala več kot dve desetletji in jo ohranila tudi v novem ZJU-1, sedaj pa jo je odpravila brez enakovredne nadomestne varovalke.

PSS je zato predlagal kompromisno rešitev – da se ob ukinitvi Uradniškega sveta v posebnih natečajnih komisijah ohrani sodelovanje predstavnikov zaposlenih z glasovalno pravico. Predlagali smo, da bi te predstavnike še naprej zagotavljali reprezentativni sindikati. Iz obravnave na matičnem odboru ni razvidno, da bi bil ta konkretni predlog PSS sploh predstavljen kot sejno gradivo ali vsebinsko obravnavan.

Še bolj zaskrbljujoče je, da na nevarnosti nove ureditve nismo opozarjali zgolj sindikati.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je opozorila na zabrisovanje meje med političnim in strokovnim delom državne uprave ter na vprašanja skladnosti s 120. členom Ustave, Komisija za preprečevanje korupcije pa je podala izrazito kritično mnenje in opozorila, da predlagana ureditev povečuje korupcijska tveganja ter omogoča politično vplivanje v natečajnih postopkih. Zato se ob tem v PSS upravičeno sprašujemo:

Kako naj razumemo velike politične besede o boju proti korupciji, če se istočasno sprejema zakon, za katerega prav državni organ, pristojen za preprečevanje korupcije, opozarja, da povečuje tveganja političnega vplivanja in zmanjšuje transparentnost postopkov?

Kljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe, Komisije za preprečevanje korupcije in socialnih partnerjev je bila novela sprejeta.

Posebej pomenljiva je bila tudi razprava na matičnem odboru, v kateri je bilo izrecno izpostavljeno, da se na vodilna mesta v državni upravi kadruje »ključno po politični liniji« in da po novi ureditvi »ne bo več skrivanja za Uradniškim svetom«. Takšna argumentacija po naši oceni sama razkriva temeljni problem sprejete rešitve.

Če se kot problem prepoznava politično kadrovanje, bi moral biti odgovor zakonodajalca krepitev strokovnih standardov, transparentnosti in neodvisnih varovalk – ne pa njihova odprava oziroma zmanjševanje institucionalne distance med politiko in strokovnim delom izbire. Po novi ureditvi bo namreč politični funkcionar imenoval posebno natečajno komisijo, ta bo za posamezni postopek določala merila in metode preverjanja, isti funkcionar pa bo nato opravil še končno izbiro.

S tem se politični vpliv ne omejuje, temveč pomika neposredno v strokovno fazo izbirnega postopka.

In prav to se dogaja kljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe, Komisije za preprečevanje korupcije in predstavnikov zaposlenih.

Ob tem novela posega tudi v vsebino delovnega časa in nadurnega dela, ki je še vedno predmet odprtih kolektivnih pogajanj. Vlada je tako kot delodajalska stran del vsebine, o kateri se s sindikati še pogaja, enostransko uredila z zakonom.

Socialni dialog, pri katerem je rezultat določen vnaprej, predstavniki zaposlenih pa lahko o njem zgolj podajo mnenje brez dejanske možnosti vpliva, ni socialni dialog.

Odločitev zato ni vprašanje posameznih mest v določenem organu. Gre za mnogo bolj temeljno vprašanje: Ali želimo državno upravo stroke, profesionalnosti in institucionalnih varovalk – ali državno upravo političnega zaupanja in politične lojalnosti?

Policijski sindikat Slovenije bo zaradi sprejete ureditve uporabil razpoložljiva pravna sredstva za zaščito ustavno varovane sindikalne svobode, kolektivnega pogajanja ter strokovne in politično nevtralne državne uprave.