PSS - Predlog SKN za organe državne uprave za leti 2027 in 2028 – negativno mnenje

Policijski sindikat Slovenije (PSS) je preučil Predlog skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za leti 2027 in 2028 ter spremljajoče gradivo. V delu, ki se nanaša na Predlog zbirnega kadrovskega načrta (ZKN), PSS ne podaja posebnih vsebinskih pripomb, saj ta neposredno ne ureja kadrovske popolnitve Policije.

PSS k Predlogu SKN za leti 2027 in 2028 v delu, ki se nanaša na Policijo, podaja NEGATIVNO MNENJE.

Razlog ni zgolj višina formalno dovoljene kadrovske kvote, temveč predvsem dejstvo, da predloženo gradivo tudi tokrat ne vsebuje konkretnega, merljivega in časovno opredeljenega načrta, kako bo država dejansko zagotovila potreben kader v Policiji. Kadrovski načrt, ki določa dovoljeno število zaposlenih, sam po sebi ne zagotovi niti enega novega policista. Če mu ne sledijo ukrepi za pridobivanje, usposabljanje in predvsem zadržanje kadra, ostane zgolj administrativna projekcija. Številka v kadrovskem načrtu ne nadomesti policista na terenu.

Statistični podatki to potrjujejo. Na dan 31. decembra 2025 je bilo v Policiji 7.907 zaposlenih, dovoljeno število za leto 2026 pa znaša 8.223. Enako število – 8.223 – se predlaga tudi za leti 2027 in 2028. Predlog torej glede na dovoljeno število za leto 2026 ne predvideva nobenega nadaljnjega povečanja.

PSS ne spregleda, da med dejanskim stanjem konec leta 2025 in dovoljeno kvoto za leto 2026 obstaja formalni prostor za 316 dodatnih zaposlitev. Prav tako ne spregleda rešitve, po kateri zaposlitev kandidata za policista, zaradi katere bi Policija presegla dovoljeno število zaposlenih, ne šteje kot preseganje kadrovskega načrta. Vendar nobena od teh rešitev ne odgovori na bistveno vprašanje: koliko dodatnih policistov bo dejansko pridobljenih, koliko jih bo zaključilo usposabljanje, koliko jih bo ostalo v Policiji in do kdaj bo kadrovski primanjkljaj zmanjšan na raven, ki omogoča normalno izvajanje zakonskih nalog.

Prav v tem je po presoji PSS ključna pomanjkljivost predloga. Spremljajoča obrazložitev sama povzema, da morajo podlage kadrovskega načrtovanja upoštevati razvojne usmeritve in program dela organa, načrtovane ukrepe optimizacije in racionalizacije, spremembe obsega nalog ter dejansko in razvojno delovno zmožnost zaposlenih. V gradivu pa za Policijo ni predstavljena vsebinska analiza teh elementov, niti ni pojasnjeno, s katerimi konkretnimi ukrepi naj bi se dejansko stanje zaposlenosti približalo potrebam organa.

PSS na isti problem opozarja že več let in kljub temu se stanje iz leta v leto poslabšuje. V mnenju z dne 27. 8. 2024 je PSS opozoril na pomanjkanje kadra, povečan obseg dela in izjemen obseg nadurnega dela ter predlagal povečanje kadrovskega načrta za dodatnih 400 zaposlitev v letu 2025 in še 400 v letu 2026. Hkrati je zahteval ukrepe za razbremenitev operativnih policistov ter pogoje, zaradi katerih bi poklic policista postal privlačnejši za nove kandidate. V mnenju z dne 9. 9. 2025 je PSS ugotovil, da se na opozorila iz leta 2024 ni ustrezno odgovorilo. Takrat smo ponovno izpostavili padec števila zaposlenih in policistov, dejstvo, da je bilo konec leta 2024 zasedenih 7.899 od 11.257 takrat sistemiziranih delovnih mest, ter 181.013 nadur in 393.779 presežnih ur v referenčnih obdobjih. PSS je zato zahteval najmanj 300 novih zaposlitev letno, izboljšanje materialnih pogojev in prenehanje sistematičnega nadomeščanja kadrovskega primanjkljaja s pomožno policijo.

Obe mnenji prilagamo temu dopisu. Iz njiju je jasno razvidno, da PSS ni zgolj opozarjal na problem, temveč je predlagal konkretne ukrepe. Do danes PSS ni bil seznanjen z izvedenim celovitim programom, ki bi navedene probleme odpravil ali vsaj določil merljive cilje, roke in odgovornost za njihovo doseganje. Tudi sedanje gradivo takšnega odgovora ne daje.

PSS zato zahteva, da se pred sprejemom oziroma ob izvajanju SKN za Policijo zagotovi najmanj (opozarjamo tudi na naš dokument št. PSS-15/2026-83/3, z dne 15. 7. 2026, Predlog Načrta potreb po izobraževanju v Policiji v letu 2026 – MNENJE)::

-        večletni operativni kadrovski načrt Policije – z jasnimi letnimi cilji glede dejanskega števila zaposlenih policistov, ne le skupnega dovoljenega števila zaposlenih;

-        konkretne cilje zaposlovanja kandidatov za policiste – vključno s podatki o predvidenem vpisu, uspešnem zaključku usposabljanja, odhodih in dejanski neto rasti števila policistov;

-        ukrepe za zadržanje obstoječega kadra – zlasti izboljšanje plačnih in delovnih pogojev, razbremenitev najbolj obremenjenih operativnih delovnih mest ter ukrepe proti odhodom iz Policije;

-        analizo kadrovskega primanjkljaja po ključnih področjih dela – predvsem v patruljah, policijskih okoliših, OKC, kriminalistični policiji in drugih operativnih enotah, kjer pomanjkanje kadra neposredno vpliva na varnost in obremenitve zaposlenih;

-        redno in preverljivo poročanje reprezentativnim sindikatom o izvedenih ukrepih in doseganju zastavljenih kadrovskih ciljev.

Če država potrebnega kadra ni sposobna ali ga ne namerava zagotoviti, mora temu prilagoditi tudi obseg nalog Policije. Ni sprejemljivo, da se kadrovski primanjkljaj trajno pokriva z nadurnim delom, prerazporejanjem obstoječih policistov, aktiviranjem pomožne policije ali z vedno večjimi obremenitvami zaposlenih. Tak pristop stroške kadrovske politike prenaša neposredno na policiste in posledično na kakovost ter pravočasnost zagotavljanja varnosti ljudem.

PSS zato predloga SKN v delu, ki se nanaša na Policijo, ne podpira. Pozitivnega mnenja ne moremo dati dokumentu, ki ohranja formalne kadrovske številke, hkrati pa ne pokaže, kako bo po večletnih opozorilih sindikata dejansko zagotovljen kader, potreben za izvajanje nalog Policije. Zahtevamo, da se Vlado Republike Slovenije ob obravnavi gradiva izrecno seznani z negativnim mnenjem PSS in razlogi zanj ter da se temu mnenju priložita tudi mnenji PSS iz let 2024 in 2025.

Poslanstvo PSS je, da ščititi zdravje, varuje pravice in varne delovne pogoje članstva. Zato zahtevamo večjo aktivnost pri pripravi ustreznih kadrovskih ukrepov delodajalca, ki je v tem mandatnem obdobju začel priznavati kadrovski primanjkljaj v Policiji v besedah, še vedno pa ga ne rešuje tudi z dejanskimi ukrepi. Pričakujemo pisno pojasnilo, katere konkretne ukrepe bo Vlada skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo ter Policijo izvedla, v katerih rokih in s kakšnimi merljivimi kadrovskimi cilji.