Izplačila dodatkov v času epidemije, odgovor - poziv

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za odgovor, ki smo ga skrbno preučili. Na podlagi tega vaš odgovor v celoti prerekamo in ga zavračamo, kar utemeljujemo v nadaljevanju.

Po mnenju Policijskega sindikata Slovenije je iz vašega odgovora razvidno, da so določena sporna izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo[1], bila izvršena z zavestnim kršenjem navodila, ki se nanaša na izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije – navodilo MNZ št. 100-335/2020/81 (150-01) z dne 24. 4. 2020 (v nadaljevanju: navodilo), s čemer je po našem mnenju nastala velika protipravna premoženjska škoda.

To mnenje utemeljujemo tudi s tem, da se pri odgovoru sploh niste opredelili do naših navedb povezanih s protipravnim postopanjem delodajalca v povezavi s 74. členom Zakona o državni upravi[2], 94. členom Zakona o javnih uslužbencih[3], ter 34. členom Zakona o delovnih razmerjih[4], niti niste na pravno relevanten način argumentirali domnevni neobstoj predmetnega navodila in s tem predpisanega načina ravnanja pri izplačilih dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Slednje potrjuje, da je mnenje Policijskega sindikata Slovenije utemeljeno.

Posebej poudarjamo, da se Policijski sindikat Slovenije vedno kulturno in argumentirano zavzema za pravice zaposlenih, kar je razvidno tudi iz našega dokumenta št. PSS-15/2020/192, 27. 7. 2020. Namreč v Policijskem sindikatu Slovenije svoje mnenje argumentirano utemeljujemo na podatkih, ki smo jih pridobil na pravno dopusten način, na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja[5], Zakona o državni upravi, Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o delovnih razmerjih. Na podlagi (do sedaj) pridobljenih podatkov drugih ministrstev in generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije lahko zatrdimo, da so vsi predstojniki ostalih ministrstev in služb, v katerih so bila izdana navodila enake pravne narave z enako ali podobno vsebino, dosledno spoštovali z navodili predpisan način ravnanja, ki jih je skladno z zakonodajo zavezoval. Istočasno lahko zatrdimo, da so tudi vsi neposredni vodje v MNZ, Policiji in IRSNZ pri pripravi predlogov za dodatke dosledno upoštevali vaše usmeritve in navodila, v katerih pa piše, da predmetni dodatek ne sme presegati 35 odstotkov.

Upoštevajoč vaše domnevne argumente, ki ste jih navedli v vašem odgovoru, v Policijskem sindikatu Slovenije ocenjujemo, da predmetnega navodila očitno ni razumelo le ožje vodstvo Policije in ožje vodstvo ministra oziroma Ministrstva za notranje zadeve. Prav slednje pa ne vzdrži niti resne pravne presoje, niti argumentacije še manj pa kulture socialnega dialoga in s tem presoje dokaznega bremena o obstoju takšnega navodila.

Zato smo dolžni prerekati vaše navedbe, da je navodilo MNZ št. 100-335/2020/81 (150-01),  24. 4. 2020 zgolj v pomoč predlagateljem in da ga je treba razumeti zgolj kot pripomoček pri delitvi sredstev. Kot navedeno interpretacija predmetnega navodila ne vzdrži resne pravne presoje, ker tudi iz vsebine predmetnega navodila izhaja predpisan način ravnanj[6], ki so jih bili predstojniki dolžni dosledno upoštevati in so tudi jih dosledno upoštevali, z izjemo zgoraj navedenih!

Vaš odgovor zato razumemo kot neargumentiran poskus izogibanja odgovornosti, saj ne daje dovoljšne garancije za zagotovitev enakopravne obravnave zaposlenih. Podana interpretacija navodila namreč temelji na zapisu, ki je iztrgan iz konteksta celote in se v delu, da je treba to pojasnilo razumeti zgolj kot pripomoček pri delitvi sredstev in ne kot navodilo, da se z dodatkom enakomerno povišuje plače javnim uslužbencem, nanaša le na možnost variabilnega določanja dodatka znotraj posamezne skupine oz. možnost variabilnega določanja skupin za obračun dodatka glede na zgornji dopustni odstotek (ki pa je jasno določen, da ne sme presegati 35%), to pa izključno zato, da ne bi prišlo do linearnega zviševanja plač.

 Slika – izsek iz sklepa o dodelitvi dodatka Covid javnemu uslužbencu, iz katerega izhaja, da je stališče Policijskega sindikata Slovenije pravilno in v celoti demantira interpretacijo MNZ

Policijski sindikat Slovenije je dolžan varovati pravice zaposlenih tudi skozi enakopravnost pri dodeljevanju ali odmeri višine določenih dodatkov, zato vas pozivamo, da ste pri neutemeljenih in neupravičenih očitkih na delo sindikata, v duhu kulturnosti dialoga in resne argumentiranosti, korektni. Policijski sindikat Slovenije vodi socialni dialog v Republiki Sloveniji na nivoju delodajalca že vse od leta 1990, na nivoju centralne – državne ravni, pa vse od leta 1993. Zato se zelo dobro oziroma precej bolje zavedamo kulture dialoga in tudi potrebne argumentacije v socialnem dialogu.

Ravno zato smo Vas javno, kot ministra za notranje zadeve, pozvali[7], da se za nekulturne in neargumentirane žalitve, ki ste jih 30. 6. 2020 na račun slovenskih policistk in policistov izrekli pred slovensko javnostjo, tudi javno opravičite. Kot minister bi se namreč morali zavedati, da ste z nekulturnimi in neargumentiranimi žalitvami prizadeli osebnostne pravice zaposlenih, njihovo dostojanstvo in ugled pri državljanih, s čemer so zaposleni utrpeli določeno škodo. Vaše dejanje bi lahko neposredno vplivalo na zmanjšanje delovne učinkovitosti delodajalca, kot tudi neutemeljeno povzročilo slabe medsebojne odnose v delovnem okolju. Zaradi povzročene nepremoženjske škode zaposlenim smo Vas javno pozvali, da povzročeno škodo odpravite na način, da se javno opravičite za izrečene besede. Zaposleni v slovenski policiji (policistke, policisti, strokovno tehnično osebje in uradniki) vašega opravičila nikoli nismo prejeli. S tem ste tudi socialnemu partnerju, Policijskemu sindikatu Slovenije, poslali zelo jasen signal, da niste pripravljeni voditi socialnega dialoga na kulturen in argumentiran način, temveč ste pripravljeni svoja stališča in poglede izražati izključno preko širše javnosti oziroma da socialnega dialoga sploh niste pripravljeni voditi.  Žal temu pritrjuje tudi dejstvo, da v svojem mandatu niste niti enkrat izvršili dolžnosti iz 1. odstavka 22.i člena Kolektivne pogodbe za policiste[8], saj je bil edini sestanek z Vami izveden 30. 3. 2020, pa še ta upoštevaje 2. odstavek 22.i člena Kolektivne pogodbe za policiste, torej na izrecno zahtevo Policijskega sindikata Slovenije. Naj dodamo, da ste sicer k aktivnemu vodenju socialnega dialoga zavezani tudi na podlagi 7. člena Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v Ministrstvu za notranje zadeve[9].

Izhajajoč iz navedenega Vam sporočamo še, da je Policijski sindikat Slovenije v obdobju svojega več kot 30-letnega delovanja vse dosedanje politične funkcionarje, generalne direktorje in druge javne uslužbence, ki so pri delodajalcu izvrševale pravice in dolžnosti delodajalca, argumentirano opozarjal, po potrebni pa tudi kritiziral oziroma pohvalil zaradi dejanj, ki so ali bi lahko kakorkoli negativno oziroma pozitivno vplivala na pravice in obveznosti naših članov iz delovnega razmerja pri delodajalcu. V to sfero pa zagotovo sodi tudi področje porabe javnega denarja. Kot tudi sami dobro veste, so prav nezakonitosti na področju poslovanja z javnimi financami v preteklosti že botrovale najhujšim posegom v pravice naših članov, ki mimogrede še danes niso odpravljene. Kot minister za notranje zadeve in kot predstojnik ste zato prvi odgovorni za zakonitost delovanja ministrstva z organi v sestavi. Zato v okvir funkcije, ki jo opravljate sodi tudi dejstvo, da ste lahko zaradi vaših dejanj tudi javno kritiziran, saj ste podvrženi nadzoru javnosti v skladu s standardi demokratičnih držav. Le upoštevaje to okoliščino je mogoče slediti gospodarskim in socialnim razmerjem določenim v Ustavi Republike Slovenije[10] ter javnim uslužbencem in sindikatu zagotavljati obseg pravic, okrog katerih obstaja široka paleta pravne prakse ESČP[11] na področju pravice do svobode izražanja. Vaše opozorilo glede domnevne kršitve določil Kolektivne pogodbe za policiste zato v Policijskem sindikatu Slovenije razumemo zgolj kot »Lapsus calami« in neutemeljeno, neupravičeno ter brezpredmetno pisanje. Posebej vam pojasnjujemo, da ugotavljanje protipravnosti ravnanj delodajalca še ne pomeni, da je ugotovljena nezakonitost, zato so vaše navedbe, da Policijski sindikat Slovenije delodajalcu očita nezakonitost laične in zlonamerne izključno na škodo Policijskega sindikata Slovenije, saj zakonitost ali nezakonitost ravnanj lahko ugotavlja le sodišče. Socialni partnerji pa za zavarovanje pravic zaposlenih lahko ugotavljajo kršitve in utemeljujejo protipravnost ravnanj delodajalca ter zahtevajo ukrepanje za odpravo kršitev pravic zaposlenih oziroma odpravo pripravnega ravnanja, kot to izhaja iz določb Kolektivne pogodbe za policiste (22.j člen) in vrste drugih predpisov.

Na podlagi vsega navedenega Vas pozivamo, da upoštevate naše zahteve iz  št. PSS-15/2020/192, 27. 7. 2020 in odpravite protipravno stanje, kar je temelj za nadaljnje dobro sodelovanje. V kolikor temu ne boste sledili bo Policijski sindikat Slovenije vso dokumentacijo predal pristojnim organom, ki  naj odločijo o zakonitosti izplačevanja dodatka. V duhu dobrega sodelovanja pa pričakujemo, da se do sprejetja odločitve oz. do odločitve pristojnih organov o zakonitosti izplačevanja dodatkov vzdržite vrednostnih in drugih sodb o delu in poslanstvu Policijskega sindikata Slovenije, ki v tem in v vseh ostalih primerih skrbi izključno za pravice svojih članic in članov ter njihovo enakopravno obravnavo s spoštovanjem delovno – pravne in druge relevantne zakonodaje. 

[1] ZIUZEOP; Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20

[2] ZDU-1; Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16

[3] ZJU; Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF

[4] ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19

[5] ZDIJZ; Uradni list RS, št. 24/03, 61/05, 109/05 - ZDavP-1B, 113/05 - ZInfP, 28/06, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 - odl. US, 19/15 - odl. US, 102/15, 32/16, 7/18

[6] Zakon o državni upravi, 74. člen (predpisi in drugi akti ministrstva in splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil)

Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila. Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba izdana za izvrševanje zakona ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije. S pravilnikom se podrobneje razčlenijo posamezne določbe zakona ali drugega predpisa. Z odredbo se določijo ukrepi, ki imajo splošen pomen. Z navodilom se predpiše način ravnanja. Če vsebina pravilnika spada v delovno področje več ministrov, pristojni ministri skupaj izdajo pravilnik. Če minister seznanja javnost z odločitvijo organa Evropske unije, ki učinkuje neposredno, to stori z naznanilom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nosilci javnih pooblastil izdajajo splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, če tako določa zakon.

[7] Dokument PSS št. 6-2/2020-176, z dne 30.6.2020, povezava https://pss-slo.org/str/odstop-ministra-in-generalnega-direktorja-policije-odziv-na-izjave-ministra-v-odstopu

[8] KPP; Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16, 22/16

[9] Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v Ministrstvu za notranje zadeve št. 1010-18/2009/1, z dne 18.12.2009 

[10] 76. člen Ustave Republike Slovenije (sindikalna svoboda):

Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno.

[11] Evropsko sodišče za človekove pravice; European court of Human Rights