Samo za policiste nov poseg v ustavno zagotovljene pravice sorazmeren in skladen z ustavo!
V Policijskem sindikatu Slovenije smo se seznanili z delno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: US) št. U-I-809/21-13, ki je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da sedmi in osmi odstavek 43. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji , ki določata prepoved hkratnega opravljanja dela policista ter izvajanja funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika, nista v neskladju z Ustavo.
US je odločilo, da nova prepoved nedvoumno pomeni poseg v pasivno volilno pravico policistov, saj ima prepoved jasen in intenziven odvračalni učinek – odvrniti policiste od sprejetja svobodne odločitve za kandidiranje na lokalnih volitvah. Ne glede na to, da je pravna posledica vezana na začetek uresničevanja pridobljenega mandata, gre za poseg v pravico do kandiranja.
US je opravilo presojo prepovedi z vidika načela enakosti pred zakonom in presojo (test) sorazmernosti posega v ustavno zagotovljeno pravico z drugimi javnimi uslužbenci. Ugotovilo je, da je takšna prepoved pri policistih dovoljena, saj gre samo v primeru policistov za poklic, ki opravičuje takšen poseg v človekove pravice. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je položaj policistov objektivno drugačen od položaja zaposlenih v drugih državnih organih (uradniki). Policija namreč skrbi za varnost posameznikov in skupnosti, pri tem pa uporablja pristojnosti, ki lahko zelo intenzivno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika (monopol fizične prisile). Morebitna zloraba pristojnosti ima lahko nepopravljive posledice za telesno in duševno integriteto posameznikov. Drugi uradniki opravljajo najrazličnejše javne naloge, vendar je vsem skupno to, da ne razpolagajo s sredstvi za izvajanje fizične prisile. Zloraba njihovih pristojnosti posamezniku sicer lahko povzroči negativne posledice, vendar se te ne morejo primerjati z intenzivnostjo posledic, ki jih lahko povzroči zloraba sredstev fizične prisile s strani policistov.
US je zavrnilo tudi zatrjevanje, da so policisti in poklicni vojaki v bistveno enakem položaju, saj za obe skupini velja ustavna prepoved članstva v političnih strankah zaradi preprečevanja zlorabe njunih pooblastil v politične namene. Ugotovilo je, da med policisti in vojaki obstaja bistvena razlika pri uporabi monopola fizične prisile. Vojaki z njo razpolagajo zlasti navzven – zoper druge države oziroma njihove pripadnike oboroženih sil – za zaščito zunanje suverenosti države. Policija pa ravno nasprotno, monopol uporablja navznoter – zoper prebivalce države, v kateri deluje – za zaščito notranje suverenosti države. Policisti sredstva fizične prisile uporabljajo pri vsakodnevnem opravljanju svojega poklica – opravljanje njihovih nalog je neposredno povezano z vsakodnevnimi stiki z ljudmi. Pri vojakih pa je drugače. Njihove naloge v mirnem času ne predvidevajo intenzivnih in vsakodnevnih stikov s posamezniki, katerih zunanjo suverenost varujejo. Tudi če do teh stikov pride, pa nimajo pristojnosti, da zoper posameznike uporabijo sredstva fizične prisile. Glede na navedeno se lahko v javnosti hitreje postavi upravičen dvom o možnosti zlorabe monopola fizične prisile pri policistih kot pri vojakih. Zato večje omejevanje pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah pri policistih temelji na razumnem razlogu, ki je stvarno povezan s predmetom urejanja.
US je s predmetno odločbo nedvoumno ugotovilo, da je zakonodajalec za policiste uvedel novo prepoved in omejitev, ki izhaja iz delovnega razmerja. US se sicer ni prvič opredelilo, da je poklic policista poseben in zato ni primerljiv z nobeno drugo poklicno skupino. Zakonodajalcu je zato omogočeno, da policistom določa posebnosti v delovnem razmerju. Vendar pa bi moral zakonodajalec vse te omejitve in prepovedi človekovih pravic tudi ustrezno ovrednotiti.
Glede na navedeno delodajalcu in javnosti jasno sporočamo, da predmetni in drugi posegi v človekove pravice, ki so povezane z delovnim razmerjem, nedvoumno predstavljajo jasno podlago za utemeljenost višjega vrednotenja delovnih mest policistov.
Upravičenost do višjega vrednotenja delovnih mest policistov so od uvedbe skupnega plačnega sistema potrdile že tri primerjalne analize zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, tudi vladna – pa vendar do sedaj to ni bilo upoštevano, saj je na koncu vedno prevladala politična in ne strokovna odločitev. Zato bomo v Policijskem sindikatu Slovenije uporabili vsa sredstva sindikalnega boja in storili vse, da se ta in druge prepovedi in omejitve ustrezno ovrednotijo.