Poziv k individualni pripoznavi in izplačilu razlik v plači policistom 6. in 7. generacije brez množičnega vlaganja zahtev

Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: PSS) poziva delodajalca, da na podlagi lastnih kadrovskih in plačnih evidenc sam identificira upravičene policiste 6. in 7. generacije, jim osebno vroči individualno izjavo oziroma akt o pripoznavi obveznosti ter obračuna in izplača pripadajoče razlike v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

PSS nasprotuje množičnemu vlaganju vsebinsko enakih zahtev, saj je delodajalec pravno podlago, skupino upravičencev, obdobje prikrajšanja in način izračuna že ugotovil ter razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Tak postopek ne bi ugotavljal novih dejstev, temveč bi administrativno, procesno in zastaralno tveganje po nepotrebnem prenašal na zaposlene.

I.

Delodajalec je obveznost že vsebinsko ugotovil

MNZ je v dopisu št. 109-1/2026/174 z dne 27. 2. 2026 navedlo, da bo stališče Komisije za pritožbe upoštevalo tudi v drugih primerljivih zadevah ter da bodo zadevnim javnim uslužbencem izdani ustrezni delovnopravni akti in izplačana razlika med 18. in 21. plačnim razredom za obdobje od 13. 11. 2021 do 20. 2. 2022 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki še niso zastarale.

Delodajalec torej že pozna upravičence, dejansko in pravno podlago, relevantno obdobje ter podatke o pogodbah, aneksih in dejansko izplačanih plačah. Od policistov zato ni razumno zahtevati, da ponovno predložijo dokumente in podatke, ki jih je ustvaril oziroma jih vodi delodajalec sam.

II.

Splošni dopis ne zagotavlja zadostne pravne varnosti glede zastaranja

Dopis MNZ z dne 27. 2. 2026 je naslovljen na sindikat, ne na posamezne policiste. Upravičenci v njem niso individualno določeni, njihove terjatve niso obračunane, izjava pa vsebuje pridržek glede terjatev, »ki še niso zastarale«. Zato ni mogoče z zadostno pravno varnostjo trditi, da gre za jasno, nepogojno in individualno pripoznavo dolga vsakemu policistu v smislu 364. člena Obligacijskega zakonika.

Sodna praksa zahteva jasno izraženo voljo dolžnika. Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 20/2024 poudarilo, da odločitev v kolektivnem delovnem sporu, ki ne določi konkretnega obsega pravice posameznega policista, ne pretrga zastaranja njegove individualne terjatve. V zadevi Pdp 731/2015 zgolj evidence niso zadoščale za pripoznavo, medtem ko je bila v sodbi VIII Ips 139/2001 kot pripoznava upoštevana listina, v kateri so bili priznani pravica do razlike v plači, njena višina, obdobje in način uveljavljanja.

ZJU-1 za uveljavljanje denarnih terjatev predvideva notranjo pot pri delodajalcu in Komisiji za pritožbe. Obstajajo tehtni razlogi za razlago, da pravilno vložena zahteva, najpozneje pa pritožba, pretrga zastaranje po 365. členu Obligacijskega zakonika. Ker o učinkih nove ureditve še ni ustaljene sodne prakse – zlasti glede trenutka pretrganja, molka delodajalca in ponovnega teka roka – policistov ni dopustno izpostavljati negotovosti, ki jo lahko delodajalec odpravi z individualno pripoznavo.

III.

Izvedba je mogoča centralizirano in brez dodatnih vlog

Postopek je mogoče izvesti enotno in avtomatizirano: delodajalec naj na podlagi evidenc pripravi seznam upravičencev, sprejme enoten izvedbeni akt o pravni podlagi, obdobju, načinu obračuna in roku izplačila ter vsakemu upravičencu osebno vroči standardizirano individualno obvestilo oziroma izpis. Obračun in izplačilo se nato izvedeta prek obstoječega plačnega sistema. Skupnega poimenskega seznama zaradi varstva osebnih podatkov ni treba objavljati.

Individualno obvestilo naj vsebuje jasno in nepogojno izjavo, da Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, konkretnemu javnemu uslužbencu priznava obveznost obračuna in izplačila razlike med 18. in 21. plačnim razredom za relevantno obdobje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih razlik, ter navede rok izplačila. Iz obvestila mora izhajati, da pomeni pripoznavo obveznosti v smislu 364. člena Obligacijskega zakonika.

IV.

Množični zahtevki bi po nepotrebnem povečali že obstoječe zaostanke

PSS je ministrstvo že opozoril na sistemske zaostanke UOK pri premestitvah, napredovanjih in drugih delovnopravnih zadevah. Na sestanku 2. 4. 2026 je bilo predstavljenih 283 zaostankov pri premestitvah v Policiji, 215 pri napredovanjih v nazive, več kot 100 nadomestnih sklepov ter številne druge nerešene zadeve. Po informacijah članstva so nekateri zaposleni na ureditev svojega položaja čakali več mesecev, ponekod skoraj leto dni.

V takšnih razmerah bi evidentiranje, preverjanje in reševanje več sto enakih zahtev, pritožb zaradi morebitnega molka ter morebitnih sodnih postopkov pomenilo nerazumno dodatno obremenitev. To bi bilo tudi v nasprotju z javno poudarjenimi cilji zmanjševanja administrativnih bremen, digitalizacije in učinkovitejšega dela javne uprave. V konkretnem primeru lahko delodajalec administrativno oviro prepreči z eno organizacijsko odločitvijo.

V.

Zahteva

Glede na navedeno PSS zaradi varstva pravic ter individualnih in kolektivnih interesov svojih članov zahteva:

1.      da delodajalec opusti množično vlaganje individualnih zahtev kot pogoj za priznanje in izplačilo že ugotovljenih razlik v plači;

2.      da na podlagi svojih evidenc sam identificira vse policiste 6. in 7. generacije v primerljivem položaju;

3.      da sprejme enoten izvedbeni akt ter vsakemu upravičencu osebno vroči standardizirano individualno izjavo o pripoznavi obveznosti, iz katere bodo razvidni upravičenec, podlaga, obdobje, vrsta terjatve in način določitve višine;

4.      da obračuna in izplača razliko v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih razlik;

5.      da v individualni izjavi ne uporabi splošnega pridržka glede terjatev, »ki še niso zastarale«, saj je namen izjave prav odprava negotovosti glede zastaranja;

6.      da PSS v osmih dneh pisno seznani z načinom izvedbe, številom identificiranih upravičencev in rokom izdaje individualnih aktov ter izplačil.

Če bo delodajalec kljub navedenemu vztrajal pri individualnih zahtevah, PSS podredno zahteva, da upravičencem sam posreduje vnaprej izpolnjene zahtevke, da policistom ni treba prilagati dokumentov ali podatkov, ki jih delodajalec že ima, da se zadeve obravnavajo centralizirano in v zakonskih rokih ter da so policisti jasno poučeni o rokih za pritožbo, sodno varstvo in tveganjih zastaranja.

PSS pričakuje gospodarno, odgovorno in pravno varno rešitev. Pri pravici, ki jo je delodajalec že vsebinsko priznal in za katero razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, ustvarjanje več sto zahtev, pritožb in morebitnih sodnih postopkov ni utemeljeno. Takšno ravnanje ne bi odpravljalo administrativnih ovir, temveč bi jih ustvarjalo, hkrati pa bi dodatno povečevalo nezadovoljstvo med policisti v že tako kadrovsko in organizacijsko obremenjenih policijskih sredinah. Od delodajalca se zato utemeljeno pričakuje rešitev, ki bo učinkovita, enotna in do zaposlenih korektna.