(Ne)dopustnost odrejanja in izvajanja nadzorov, ki kažejo na sume storitve kaznivih dejanj – obvestilo

Kot ste nas obvestili, javni uslužbenci GPU, ki jih je pooblastil generalni direktor policije (v nadaljevanju: pooblaščene osebe policije) opravljajo nadzor na podlagi Pravil o izvajanju nadzora, št. 0602-55/2020/20, 14.7.2021 (v nadaljevanju: pravila), ki so izdana na pravni podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki določa: »(2) Za zagotovitev enotne uporabe predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil v zvezi z delom policije izdaja generalni direktor policije navodila, pravila in druge interne akte.«. 

Uvodoma pojasnjujemo, da navedena pravna podlaga določa, da ima generalni direktor pravico izdajati interne akte, ki omogočajo enotno uporabo predpisov, postopkov in način izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil v zvezi z delom Policije, NE DAJE pa pravice, da bi generalni direktor policije lahko v teh internih aktih kar SAM določal pristojnosti javnim uslužbencem oziroma pooblaščenim osebam policije, če za to nima ustrezne podlage v zakonu ali zakonitem predpisu. Pravila o izvajanju nadzorov omogočajo le, da se nadzor izvaja v okviru pristojnosti, ki jih določa zakon ali zakoniti predpis. 

Utemeljujemo, da 120. člen Ustave RS določa organizacijo in delo uprave, kjer v prvem odstavku navaja, da organizacijo uprave, NJENE PRISTOJNOSTI ureja zakon, nadalje drugi odstavek določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Zatem tretji odstavek določa, da je proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij. 

Glede na zgoraj navedeno načelo legalitete delovanja državnih organov (tudi policije) vas obveščamo, da ima generalni direktor policije podlago za opravljanje nadzorov opredeljeno v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji, in sicer v točki 1., prvega odstavka 18. člena, ki se nanaša na naloge GPU, in se glasi: »1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;« in nadalje v točki 1. prvega odstavka 25. člena citiranega zakona, ki določa naloge policijske uprave, in se glasi: »1. usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;«, IN TO Z ENO SAMO BESEDNO ZVEZO, in tako zakon ne določa ne več nalog, ne več strokovnih opravil. 

Iz ustaljene sodne prakse Sodba X Ips 336/2004, Sodba in sklep I Up 1021/200, Sodba in sklep I Up 1021/2001, sodba U 1930/2008 izhaja, da je upravni akt lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Iz tega izhaja, da mora zakon ali zakonit predpis navajati tudi pristojnosti, ki jih ima državni organ. Konkretno to pomeni, da bi za zakonito opravljanje nadzora nad policijskimi enotami moral Zakon o organiziranosti in delu v policiji določati pristojnosti tega nadzora in dati podlago generalnemu direktorju policije za izdajo ustreznega upravnega akta. Ker noben zakon iz področja policije ne predpisuje prej navedeno in ne daje prav nobenih pristojnosti generalni policijski upravi (kot da nadzoruje delo policijskih enot), je pravno in strokovno vprašljivo izvajanje nadzora nad policijskimi enotami, še posebno na področju sindikalne dejavnosti. Kolektivna pogodba za policiste sicer daje pravico predstojniku ali osebi, ki jo ta pooblasti, da lahko preverja dejansko porabo število ur za sindikalno delo po obstoječih evidencah[1]  za vsak sindikat, vse ostalo pa je predmet sindikalnih pravic in sindikalne dejavnosti. Zato generalni direktor policije nima nobenih zakonskih pristojnosti, da bi lahko v nadzorih preverjal še karkoli drugega, kot je določeno v KPP. Takšni nadzori so lahko izključno svetovalne, preventivne ali podobne narave, in ne smejo posegati ne v delovni proces, nikakor pa ne pravice in obveznosti, v kar so vštete tudi sindikalne pravice in sindikalna dejavnost. Tudi odločba[2], ki jo izda generalni direktor policije za izvajanje nadzora v skladu s prej navedenimi pravili, ne uživa nobenih pravnih niti dejanskih učinkov, ker nima podlage v zakonu ali zakonitem predpisu, zato jo tudi ni mogoče prerekati ali uveljavljati pravno sredstvo. Zato menimo, da je takšno ravnanje generalnega direktorja policije pri odrejanju nadzora nad sindikalno dejavnostjo, v nasprotju s 25. členom Ustave RS.  

Povsem nerazumljivo je, da je pravna podlaga za izdajo pravil 17. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki daje pravico GDP, da zgolj POENOTI NAČIN IZVEDBE ali uporabo večih postopkov, nalog ali strokovnih opravil. Nikakor pa ne more generalni direktor policije z internim aktom predpisati vsebine nadzora, pooblastila nadzornikov, splošne ukrepe in podobno, še posebno ne, če bi s tem ravnanjem posegal v pravice zaposlenih ali pravice tretjih (pravnih oseb kot je PSS), obenem pa je nujno vedeti, da sindikalno delo oziroma sindikalna dejavnost ni delovno področje policije kot organa.

Vse kar bi bilo drugače od prej navedenih gotovih dejstev in dokazov iz tega dokumenta, ima lahko z določenimi ravnanji in dejanji pooblaščenih oseb policije v nadzorih nad policijskimi enotami, na področju sindikalne dejavnosti, znake arbitrarnosti ali samovoljnosti. Ugotavljamo, da so se v nekaterih nadzorih, ki so potekali zoper sindikalno dejavnost, opravljala ravnanja in dejanja, iz katerih izhajajo sumi storitve kaznivih dejanj samovoljnosti, saj obstajajo zapisi iz katerih izhaja, da si je »nekdo« samovoljno vzel svojo pravico, za katero misli, da mu pripada, čeprav za to nima podlage v zakonu ali zakonitem predpisu, nadalje sumi zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic, kjer se izrablja svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic s tem, da sebi ali komu drugemu pridobil kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo, vse to pa v povezavi s kršitvijo pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic. Zato smo vse predali pooblaščeni odvetniški pisarni, ki pripravlja obsežno dokumentacijo oziroma naznanilo kaznivih dejanj, ki bo predano državnemu tožilstvu, kasneje pa bodo predlagani tudi delovnopravni ukrepi. 

Zato za zavarovanje pravic in sindikalno izvajanje varstva vaših pravic predlagamo, da pri vsakem nadzoru nad policijskimi enotami, ki ga odredi generalni direktor policije in ga izvaja GPU, zavarujete svoje pravice in pravni položaj tako, da seznanite pooblaščene osebe policije, da ste dolžni odkloniti izvršitev navodil oziroma odredb, ki bi pomenile kaznivo dejanje, saj zakon oziroma zakonit predpis ne določa pristojnosti generalne policijske uprave po katerih bi moral potekati nadzor nad policijskimi enotami, še posebno na področju sindikalne dejavnosti. Obenem jih seznanite, da vam zakon ne daje nobenih pooblastil, ki bi omogočile pooblaščenim osebam policije zakonit poseg v delovni proces ali pravice in obveznosti zaposlenih. Na ta način se eskulpirate oziroma razbremenite kasnejše kazenskopravne in delovnopravne odgovornosti, ker bodo kršitve KPP, ki jih trenutno izvaja delodajalec na škodo sindikalnih zaupnikov, zagotovo še dolgo predmet veliko pravdnih in kazenskopravnih postopkov. 

Nadalje vas obveščamo, da so usmeritve št. 109-2/2021/278, 21.12.2021, ki jih je izdal generalni direktor policije, iz vrste razlogov protipravna, ker posegajo v pravice zaposlenih in pravice tretjih oseb (PSS), zato bi izvrševanje teh odredb ali navodil[3] pomenilo storitev kaznivega dejanja, s čemer bodo ravno s takšnimi nadzori nastale prepovedane posledice. Razlogov ne bomo navedli, ker s pooblaščeno odvetniško pisarno pripravljamo naznanila za kazenski pregon.  

S sindikalnimi pozdravi,

Policijski Sindikat Slovenije                                                                                                        

[1] Sindikat delodajalcu tudi poroča dejansko porabo ur.

[2] 25. člen ustave RS: Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

[3] Čeravno se GDP sklicuje na usmeritve, s čemer ocenjujemo da se želi izogniti prevzemanju odgovornosti.