MNZ oškodoval policiste tudi pri odpravninah!

V predmetnem sporu je MNZ zavzel stališče, da je prvostopenjsko sodišče napačno upoštevalo višino tožnikove plače za mesec junij 2021, saj je poleg osnovne plače, ki je na plačilni listi označena kot Z070 in jo je MNZ upošteval, upoštevalo tudi praznik in letni dopust, dodatno pa je v osnovo za izračun odpravnine vštelo še dodatek za delo preko polnega delovnega časa in del plače za delovno uspešnost. Kot je razvidno v nadaljevanju pojasnjujejo, da so opravnino ob upokojitvi tožniku obračunali enako kot ostalim javnim uslužbencem, skladno z navodilom Ministrstva za javno upravo. Iz slednjega naj bi izhajalo, da je zadnja plača javnega uslužbenca dejanska plača za redno delo, ki jo je prejel za 174 ur v zadnjem mesecu pred upokojitvijo z vsemi dodatki, razen dodatkom za delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se sklicuje na določbe Zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

Niti prvostopenjsko, niti drugostopenjsko sodišče, tolmačenju MNZ nista sledila.

Sodišče je presojalo tožnikov zahtevek za plačilo premalo izplačane odpravnine ob upokojitvi po prvem odstavku 4. člena Aneksa k Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Aneks h KPND; Ur. l. RS, st. 80/2018). Ta pa določa, da znaša odpravnina ob odhodu v pokoj tri povprečne mesečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje. Sodišče je ugotovilo, da je MNZ pri izračunu tožnikove odpravnine sicer pravilno upoštevalo tri plače v zadnjem mesecu tožnikovega dela, to je tri kratnik plače za mesec junij 2021, vendar pri tem ni upoštevalo pravilne višine plače. Upoštevalo je namreč nižji znesek plače za mesec junij 2021, saj ni upoštevalo obračunane osnovne plače (pač pa nižji znesek), kot tudi ne dodatka za delo preko polnega delovnega časa, ki ga je tožnik prejel za ta mesec. Sodišče je v sodbi MNZ »podučilo« kaj zajema pojem plača, ki velja kot osnova za izračun odpravnine na podlagi določb KPND. Izhajalo je iz določil Zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ki  v prvem odstavku 5. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Nadalje v 23. členu določa vrste dodatkov, med katerimi so tudi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Slednji so konkretizirani v 32. členu zakona, med njimi pa je tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa.

V PSS zgroženi ugotavljamo, da grobim kršitvam pravic iz delovnega razmerja v MNZ, ki velik del pravic tolmači v škodo zaposlenih, niso izpostavljeni zgolj aktivni javni uslužbenci ampak celo tisti, ki so svoje življenje posvetili varnosti države in državljanov. Kljub temu, da imamo v Sloveniji ene najnižjih, če ne celo najnižje odpravnine v EU, se je ponovno pokazalo, da smo za državo dobri le, ko nas potrebuje. Takrat nas odgovorni trepljajo, hvalijo, pišejo hvalospeve, se z nami fotografirajo itd., ko pa začutijo, da so varni, pa smo prepuščeni zmerjanju in oškodovanju.  

Glede na sodbo in navedbe MNZ v predmetnem postopku je očitno, da MNZ vsa ta leta, še zlasti pa v zadnjih dveh letih, ko so bili izplačevani višji dodatki (epidemija) in dodatek za delo preko polnega delovnega časa, le-teh pri odmeri odpravnin ni štelo v osnovo za izplačilo, zaradi česar je bilo po naši oceni lahko oškodovanih več, danes že upokojenih sodelavcev. Slednji so bili v zahvalo za dolgoletno požrtvovalno delo, skrb za javni red in varnost, za pregon storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, pri čemer so nekateri utrpeli hude posledice na lastnem zdravju, tako s strani države še zadnjič opeharjeni.

V Policijskem sindikatu Slovenije glede na navedeno od odgovornih pričakujemo, da nemudoma po uradni dolžnosti pričnejo z zbiranjem obvestil v smeri pregona odgovornih oseb zaradi suma storitve kaznivega dejanja  Kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika.