Izvajanje privedb pripornikov na podlagi odredb sodišč, postopkovnik – zahteva

Pod navedeno zvezo smo vas seznanili z zahtevo PSS, da prekličete naročilo, ki izhaja iz dokumenta GPU, št. 230-126/2024/8 (22-02), 26. 4. 2024, in se nanaša na izvajanje privedb pripornikov na podlagi odredb sodišč. Ker naše zahteve, ki je oblikovana na podlagi 22.j člena KPP niste upoštevali, celo izdali ste postopkovnik za policiste kako naj izvajajo privedbe pripornikov na podlagi spornih odredb sodišča, vas v nadaljevanju seznanjamo s predlogom prvih ukrepov za zavarovanje pravic in delovnopravnega položaja naših članov.

Iz postopkovnika izhaja, da se je vodstvo Policije oprlo na »ZAVEDANJE«, da je odločitve sodišč treba spoštovati in izdalo NAROČILO, da bo policija začasno pomagala pravosodnim policistom pri izvajanju privedb pripornikov na podlagi odredb sodišč v primerih, ko sami zaradi navedenih (kadrovskih) težav odredb ne bodo mogli izvršiti.

Kot smo že navedli v našem dokumentu pod zvezo, še vedno nismo seznanjeni z relevantnim dokazom ali dejstvom, da je naročilo, ki ga je izdal generalni direktor policije, pravno dopustno oziroma da izvedba naloge ne bo predstavljala PROTIPRAVNEGA RAVNANJA policistk in policistov.

Zato še vedno menimo, da so odredbe sodišč za privedbo pripornikov na naroke kazenskih sodišč, ki so izdane na podlagi 142. člena ZKP v zvezi s 57. členom ZNPPol, PROTIPRAVNE. Zato je vodstvo policije DOLŽNO preverjati dejansko zakonsko podlago izdane odredbe in zahtevati ustrezen pravno relevanten instančni akt iz katerega bo izhajalo, da je takšna odredba sodišča DOPUSTNA in ZAKONITA. 

Obrazložitev:

1. Menimo, da »ZAVEDANJE« ni pravno relevanten dokaz ali pravno dejstvo, niti ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi vodstvo policije lahko izdalo (policijsko) nalogo privedbe pripornika v obsegu nudenja pomoči sodiščem. Zato ob vrzeli pravne podlage, ki po našem mnenju izhaja iz napačne uporabe materialnega prava sodišča, obstaja neizpodbitno dejstvo, da izvrševanje takšne naloge lahko pomeni PROTIPRAVNO RAVNANJE policistov, zato je po našem mnenju ni mogoče zakonito izvesti. 

2. Konkretno odredbo sodišča bi po našem mnenju vodstvo Policije bilo dolžno opredeliti kot PROTIPRAVNO, jo preverjati in zahtevati drug oz. instančno pravno relevanten akt, ki bi dokazoval zakonitost in pravilnost izdane odredbe sodišča. Zakon o kazenskem postopku policiji nalaga brezpogojno izvedbo ENE SAME ODREDBE sodišča, tj. Odredba o privedbi v skladu z (2. odst.) 194. člena ZKP (gre za privedbo obdolženca, ki je na prostosti in je zanj izdan sklep o priporu…). Iz obrazložitve tega člena izhaja, da policija nima pravice preverjati dejanskih zakonskih podlag izdane odredbe, ker je za zakonito podlago in pravilnost izdane odredbe odgovornost na sodišču. Vendar v konkretnem primeru sodišče odredbe za privedbo pripornika na sodišče ni oprlo na 194. člen ZKP, ampak na 142. člen ZKP v zvezi s 57. členom ZNPPol, ker seveda niso podani pogoji po 194. členu ZKP. Po našem mnenju iz tega jasno izhaja, da ima policija oziroma generalni direktor policije pravico presojati dejansko zakonsko podlago izdane odredbe, saj ne gre za privedbo po 194. členu ZKP[1], pa se tega očitno ni storilo. 

3. V 142. členu ZKP je določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi organom za notranje zadeve, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev. Iz 2. odst. obrazložitve tega člena izhaja: »Obseg pomoči, ki jo lahko zahtevajo upravičenci (tj. sodišče), je odvisen od okoliščin konkretnega primera in lahko zajema pravno pomoč, pridobivanje informacij, tehnična opravila, kadrovsko podporo in druge oblike pomoči, ki niso urejene s specialnimi določbami tega ali drugih zakonov o pooblastilih in potrebni podpori organom kazenskega postopka.«. Po našem mnenju iz obrazložitve tega člena izhaja, da sodišče NE MORE odrediti pomoči za privedbo pripornika, ker je njegovo spremljanje in drugo postopanje izrecno urejeno v 213.č členu ZKP - ob smiselni uporabi zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij ter na njegovi podlagi izdanih predpisov oziroma Pravilnika o izvrševanju pripora. Slednji predpisujejo posebna zakonska pooblastila pravosodnim organom v postopanju s pripornikom kot podporo kazenskemu postopku, kar pomeni, da uporaba 142. člena ZKP v zvezi s 57. členom ZNPPol oz. »policijsko privedbo« pripornika na narok kazenskega sodišča, ni mogoča. 

4. Ukrep policijske privedbe po 57. členu ZNPPol, ki je namenjena začasni omejitvi gibanja (osebi, ki je na prostosti in ne osebi, ki je v priporu), da jo policisti privedejo v policijske prostore, v uradne prostore drugega organa ali na določen kraj, se po našem mnenju ne more uporabiti za pomoč pri spremljanju pripornika na naroke kazenskih sodišč, saj iz obeh premis navedene določbe izhaja povsem drug namen tj. poseg v človekovo pravico do osebne svobode, ki pa se ne more uporabiti zoper osebo, ki ji je s Sklepom o priporu svoboda oziroma prostost že odvzeta. Za slednjo veljajo določbe ZKP, ZIKS in na tem zakonu izdani drugi akti. 

Vsled vsega navedenega VSEM POLICISTKAM IN POLICISTOM, ki jim bodo odrejene takšne naloge tj. izvršitev odredbe sodišča za privedbo pripornika na podlagi 142. člena ZKP in 57. člena ZNPPol, zaradi zavarovanja pravic in delovnopravnega položaja, KOT PRVI UKREP PREDLAGAMO ravnanje v skladu s 94. členom Zakona o javnih uslužbencih, ki določa opravljanje dela po navodilih in odredbah: 

• Pri opravljanju dela mora javni uslužbenec upoštevati navodila nadrejenega, razen če po zakonu ni vezan na ravnanje po navodilih nadrejenih oseb.
• Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da je vsebina ustne odredbe ali ustnega navodila nejasna. Na podlagi pisne odredbe in pisnega navodila mora opraviti zahtevano delo oziroma ga opraviti na zahtevan način.
• Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da bi izvršitev ustne odredbe oziroma navodila pomenila protipravno ravnanje oziroma povzročila škodo.
• Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje.
• Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje.
• Javni uslužbenec (tj. policist) je prost odškodninske in disciplinske odgovornosti, če je storil disciplinsko kršitev oziroma povzročil škodo z izvršitvijo pisne odredbe oziroma navodila nadrejenega, ali z izvršitvijo ustne odredbe, če nadrejeni kljub njegovi pisni zahtevi ni izdal pisne odredbe oziroma navodila.

-----------------------------------------------------------

[1] Privedbo obdolženca lahko odredi sodišče, če je izdan sklep o priporu ali če v redu povabljeni obdolženec ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči (peti in šesti odstavek prejšnjega člena), ali če mu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila ali sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, iz okoliščin pa je očitno, da se obdolženec vročitvi izmika po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni.

(2) Odredbo za privedbo izvrši policija.

(3) Privedba se odredi pisno. Odredba mora obsegati: ime in priimek obdolženca, ki naj se privede, označbo kaznivega dejanja, katerega je obdolžen, z navedbo določbe kazenskega zakona ter razlog, zakaj se odreja privedba, uradni pečat in podpis sodnika, ki odreja privedbo.

(4) Tisti, ki mu je naložena izvršitev odredbe, izroči odredbo obdolžencu in ga povabi, naj gre z njim. Če obdolženec to odkloni, ga privede s silo.

(5) Zoper vojaške osebe, pripadnike policije ali straže zavoda, v katerem so osebe, ki jim je vzeta prostost, se odredi privedba prek njihovega poveljstva oziroma predstojnika.