Delo v času pripravljenosti - predlog za razlago 4. odstavka, 17.a člena Kolektivne pogodbe za policiste – obvestilo
Obveščamo vas, da smo v Policijskem sindikatu Slovenije (v nadaljevanju: PSS) na podlagi spremljanja problematike na področju dela odrejenega v času pripravljenosti za delo, na predsednika komisije za razlago Kolektivne pogodbe za policiste, naslovili predlog za razlago določbe 4. odstavka, 17.a člena KPP.
Obveščamo vas, da smo v Policijskem sindikatu Slovenije (v nadaljevanju: PSS) na podlagi spremljanja problematike na področju dela odrejenega v času pripravljenosti za delo, na predsednika komisije za razlago Kolektivne pogodbe za policiste, naslovili predlog za razlago določbe 4. odstavka, 17.a člena KPP.
Način odrejanja pripravljenosti v Policiji je določen s 17.a členom Kolektivne pogodbe za policiste. Četrti odstavek predmetnega člena, sklicujoč se na 73. člen ZODPol, kateri ne glede na določbe ZDR-1 omogoča poseg v pravico do počitka, obenem pa predvideva varstvo policista s sorazmernim povečanjem dnevnega počitka po prenehanju razlogov za takšen poseg v temeljno pravico, določa možnost posega v pravico do počitka tudi v času odrejene pripravljenosti.
V PSS menimo, da je bil namen četrtega odstavka 17.a člena KPP v celoti slediti namenu prvega odstavka 73. člena ZODPol in sicer, da je policist, ko mu je odrejena pripravljenost za delo dosegljiv po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer je potrebno opraviti določeno nalogo, ki pa je vezana na dokončanje začete naloge ali na drugo nujno nalogo oziroma nujnost naloge. Primeroma je nujna naloga tista, ki je ni mogoče odložiti, ker je ali vezana na povečan obseg dela; na nadaljevanje delovnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi; da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela; da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ali na preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov; odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov; zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za naloge policije; vzdrževanje javnega reda; nadzor in urejanje prometa; nadzor državne meje in gibanje in prebivanje tujcev; varovanje določenih oseb, prostorov, objektov; naloge ob naravnih in drugih nesrečah; naloge, ki zagotavljajo, da ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije organa in druge izjemne, nujne in nepredvidene primere, ki imajo lastnosti zgoraj navedenih primerov (eksemplifikativno).
Danes se na tem področju člani srečujejo s težavo, ker je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-C; Uradni list RS, št. 77/16), spremenjen in razširjen prvi odstavek 73. člena. Ta sedaj določa, da »Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo.« Ker istočasno ni prišlo do spremembe KPP v četrtem odstavku 17.a člena (namen slednjega pa je bil zasledovanje oz. usklajenost z določbami 73. člena ZODPol), trenutno zaradi ožje zapisane določbe KPP, vlada nejasnost ali je v primeru odrejene pripravljenosti policistu na dan, ko je že opravil delovno obvezo, sploh mogoče odrediti naloge na podlagi 73. člena ZODPol oz. ali je določbo mogoče tolmačiti v smislu spremenjene določbe prvega odstavka 73. člena ZODPol. V praksi zato prihaja do situacij, ko je potrebno tudi v času, ko so policisti že opravili delovno obvezo, imajo pa odrejeno pripravljenost, v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, kljub posegu v zakonsko določen minimalni in neprekinjen dnevni ali tedenski počitek, zagotoviti izvedbo nujne naloge, pri čemer se čas dela obračuna kot delo po posebnem razporedu na podlagi določb Kolektivne pogodbe za javni sektor (20%).
Glede na navedeno, smo komisiji za razlago določb KPP, predlagali, da sprejme razlago četrtega odstavka 17. a člena KPP, da se ta glasi:
»(4) Vse odrejene ali opravljene ure v času pripravljenosti, ki predstavljajo poseg v minimalni in neprekinjen dnevni ali tedenski počitek kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, se na podlagi določb 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, štejejo kot delo preko polnega časa.«
Ocenjujemo, da bi bili vsi zaposleni, ki opravljajo naloge v opisanih delovnih pogojih in jim je po opravljeni delovni obvezi poseženo v pravico do neprekinjenega počitka, upravičeni do izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa, kot ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor in do izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa, kot ga pod določenimi pogoji določa Uredba o določitvi višine dodatnega plačila policistom, ki jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim odstavkom 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 35/17).
O končni odločitvi komisije za razlago Kolektivne pogodbe za policite vas bomo obveščali.
S spoštovanjem,
Radivoj Uroševič
PREDSEDNIK